Karadžić zaradi "ugrabitve" zahteva odškodnino

Haag - Eden glavnih obtožencev haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, medvojni predsednik bosanskih Srbov Radovan Karadžić, je od sodišča zahteval, da mu prisodi odškodnino, ker so ga srbske oblasti med aretacijo julija lani v Beogradu "ugrabile", s tem pa kršile njegove pravice, so sporočili iz Haaga.

 

Karadžića so po 13 letih skrivanja prijeli 21. julija lani v Beogradu. Toda sam trdi, da so ga prijeli že 18. julija, tri dni prej, medtem ko so ga pred preiskovalnega sodnika pripeljali šele 22. julija. S tem pa so mu bile kršene njegove pravice.

 

Kot utemeljuje, so ga na avtobusu "zajele osebe, ki se niso identificirale", nato so ga prepeljali na lokacijo, kjer je bil zaprt tri dni, medtem pa mu ni nihče pojasnil razlogov za aretacijo, nihče se mu ni predstavil, niti ga niso pripeljali pred preiskovalnega sodnika. To dokazuje, da je bil "preprosto ugrabljen", navaja Karadžić v svoji zahtevi.

 

Sodišču zato predlaga, da najprej ugotovi, da so mu bile v tem postopku kršene "pravice do svobode, do razjasnitve o razlogih za aretacijo in do takojšnje sodne obravnave". Nato pa naj mu sodišče prisodi primerno odškodnino. Karadžić še predlaga, da če bo oproščen, naj mu izplačajo finančno odškodnino, če pa bo obsojen, pa naj mu zmanjšajo zaporno kazen.

 

Pred haaškim sodiščem je sicer obtožen genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med vojno v BiH (1992-1995).