Karantena za delto Donave

V Romuniji, na območju delte Donave, so pri racah odkrili prve primere ptičje gripe. Območje so že zaprli, vzorce tkiv pa poslali v Veliko Britanijo.

Objavljeno
08. oktober 2005 20.41
Starostnikom je pomagal s smrtonosnimi injekcijami
Bukarešta/Ankara - V Romuniji so odkrili prve primere ptičje gripe. Odkrili so jih pri treh racah na območju delte reke Donave, je v petek zvečer sporočil romunski minister za kmetijstvo Gheorghe Flutur, danes pa so romunske oblasti uvedle karanteno za celotno območje rečne delte Donave in okrožje Tulcea. Laboratorijski testi v Bukarešti so v petek pokazali prisotnost protiteles ptičje gripe v treh poginulih racah iz vasi Ceamurlia de Jos, ki leži v južnem delu delte Donave.

"Virus smo odkrili pri treh racah v vasi Ceamurlia de Jos na jugovzhodu države. V tej vasi smo že predpisali karanteno in vzpostavili zdravstveno krizno ekipo, ki je v pripravljenosti," je pojasnil Flutur in dodal, so virus verjetno prenesle ptice selivke iz Rusije. " Verjetnost, da bi rezultati laboratorijske analize v Londonu bili negativni, je enaka nič," je še dejal Flutur.

Laboratorijski testi v Bukarešti so dokazali prisotnost protiteles ptičje gripe v treh mrtvih racah. Sicer so v obdobju nekaj mesecev pregledali več kot 7000 ptičev, med njimi tudi ptice selivke.

Testiranje vzorcev iz treh mrtvih rac zdaj poteka v Veliki Britaniji, kjer ugotavljajo, ali so ptice zares bile okužene z virusom ptičje gripe in s katero vrsto. Vlade po vsem svetu so pozorne na primere ptic, okuženih z virusom H5N1 ptičje gripe, ki je razsajal v Aziji, kjer je zaradi njega umrlo 60 ljudi - nekateri so se je morda nalezli tudi od ljudi.

Se je bolezen začela širiti že konec septembra?

Romunske oblasti so zato že vzpostavile krizni štab. Naselje Ceamurlia de Jos, kjer živi okoli 400 družin, so popolnoma izolirali od sveta. Na območju naj bi perutnina začela umirati že 26. septembra, pri čemer naj bi poginilo več sto kokoši, rac in gosi. Domačini naj bi poročali tudi o mrtvih labodih v bližnjem jezeru.

V ribiški vasi Maliuc v srednjem delu donavskega porečja so v zadnjih tednih prav tako opazili večje število mrtvih labodov. Laboratorijski izvidi za te živali še niso znani. V preteklih mesecih so sicer v laboratorijih za morebitno okužbo z virusom ptičje gripe preiskali skupaj 7000 preminulih ptic, tudi ptic selivk.

Kmetijsko ministrstvo je na območju prepovedalo zadrževanje domačih pernatih živali na prostem. Zdravstvene oblasti bodo vse prebivalstvo, ki živi na območju delte Donave, tudi cepile proti običajnemu virusu gripe. S tem želijo zmanjšati tveganje, da bi se kdo istočasno okužil z virusom ptičje gripe H5N1 in virusom človeške gripe tipa A.

Po navedbah kmetijskega ministra so virus ptičje gripe z vzhoda prinesle ptice selivke. Romunija je sicer že pred nekaj tedni prepovedala uvoz perutnine iz 15 držav, ob tem pa na svojih mejah poostrila nadzor in dezinfekcijske ukrepe.

V prvem izbruhu ptičje gripe v Turčiji poginilo 2000 puranov

V prvem zabeleženem izbruhu ptičje gripe v Turčiji je v tamkajšnji severozahodni provinci Balikesir poginilo okoli 2000 puranov, je danes za turško televizijsko postajo CNN Turk izjavil namestnik guvernerja province Halil Javuz Kaja.

Kaja je povedal, da so v regiji Manyas že uvedli karanteno za neko farmo za rejo puranov. Purani s te farme so se z virusom ptičje gripe najverjetneje okužili prek ptic selivk, je dejal predstavnik turških oblasti in dodal, da je oblastem izbruh virusa uspelo izolirati.

Območje Manyasa je znano kot naravna zakladnica favne, saj v tamkajšnjem naravnem rezervatu prebiva veliko vrst ptic.

Virus ptičje gripe od leta 2003 pomoril 63 ljudi

Virus ptičje gripe H5N1 je od leta 2003 v jugovzhodni Aziji pomoril 63 ljudi, od tega večino v Vietnamu. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) se boji, da bi virus lahko mutiral v smrtonostno obliko. V primeru pridobitve genov od virusa človeške gripe bi namreč postal hitro prenosljiv s človeka na človeka, obenem pa smrtonosen, zaradi česar bi po ocenah WHO lahko umrlo na milijone ljudi po vsem svetu.

Zdravstveni strokovnjaki opozarjajo, da ustreznega cepiva proti smrtonosnemu virusu ptičje gripe ni moč proizvesti, vse dokler virus ne mutira. Vendar bo tudi tedaj cepljenje uspešno le, če ga bo bolnik prejel v kratkem času po razvoju zgodnjih simptomov gripe.