Kdor vidi nevarnost, naj izpraša svojo vest

Kitajska, Rusija in Iran ne branijo zgolj naftnih poti, temveč hkrati tudi izvajajo strateške poteze. 

Objavljeno
27. december 2019 20.50
Posodobljeno
27. december 2019 20.51
V manevrih okoli Hormuške ožine bodo sodelovale tudi najsodobnejše kitajske bojne ladje, oborožene z vodenimi raketami. FOTO: Reuters
»Ni razloga za strah!« so na dan, ko so Kitajska, Rusija in Iran začeli štiridnevne vojaške vaje v Indijskem oceanu in Omanskem zalivu, zagotovili v kitajskem partijskem glasilu Global Times. Glavni namen vaje je boljša koordinacija v boju proti terorizmu in piratstvu.

Po navedbah kitajskega dnevnika je izključni cilj bojnih ladij treh dežel zaščita pomembnih pomorskih poti, po katerih vsak dan potuje skoraj 53 milijonov sodov nafte.

Vojaške vaje bodo resda okrepile prijateljstvo med omenjenimi tremi državami, je zapisano v uvodniku, tisti, ki v tem vidijo nevarnost, naj izprašajo svojo vest. »Kitajska se ne namerava vpletati v spore na Bližnjem vzhodu, še najmanj ji je do tega, da bi izbirala, kateri strani naj nameni podporo.« Vendar bo morala azijska sila, ki je čedalje večja in močnejša, hkrati vse bolj skrbeti za varnost pomorskih poti, ki so neposredno povezane s kitajsko energetsko varnostjo, so pojasnili v omenjenem časopisu.


Sporočila Washingtonu


Kljub temu je pozornost Zahoda usmerjena v tristranske vojaške vaje kot novo obliko prikazovanja moči treh držav, ki imajo z ZDA vsaka posebej svoj problem, in to na pomembnem strateškem območju. Omanski zaliv je posebej občutljivo območje, ker je povezan s Hormuško ožino, skozi katero potuje približno petina svetovne proizvodnje nafte.

Prvo sporočilo, ki bi ga rada Kitajska s to potezo poslala Američanom, je: če nas nameravate ustaviti v razvoju tako, da nam boste zmanjšali dotok energije z Bližnjega vzhoda, lahko kar pozabite na to!

A to ni edino sporočilo Washingtonu, tako kot tudi ZDA niso edina velesila, ki jo ta trojica nagovarja s skupnimi vajami. Manevri, v katerih sodeluje najsodobnejši kitajski rušilec Xining, oborožen z vodenimi raketami, so tudi odgovor na druge varnostne sporazume, ki jih Američani imajo, denimo, s Savdsko Arabijo, Združenimi arabskimi emirati in Bahrajnom, s katerimi so imeli v začetku novembra vojaške manevre, in to prav tako okoli Hormuške ožine. K tej pomorski koaliciji, katere najnovejša članica je prejšnji mesec postala Albanija, sta pristopili tudi Avstralija in Velika Britanija.

image
Na vojaških vajah je prisotna najsodobnejša vojaška oprema. FOTO: Reuters

 

Igra v drugem slogu


Vse sile na tem območju svoje vojaške dejavnosti izvajajo v imenu miru in varnosti pomorskega prometa. Dejstvo pa je, da obstaja za vsako šahovsko kombinacijo, na katero se opira velika igra 21. stoletja, jasna namera vsake od omenjenih držav, da neposredno vpliva na pravila igre. Kitajska jih je do zdaj v glavnem spremljala, ne da bi poskušala postati izzivalka v tem delu sveta, v katerem je tradicionalno prevladovala Amerika. Zdaj je zaigrala v drugem slogu.

Ob tem je treba nameniti posebno pozornost dejstvu, da je le dan pred tem skozi Tajvansko ožino poslala letalonosilko Shandong, s čimer je ZDA opozorila, naj se nikar ne vmešavajo v predsedniške volitve, ki bodo na Tajvanu čez dva tedna. Sporočilo, ki se skriva za vsem tem, se glasi, da se je kitajska vojaška moč povečala do ravni, ko bi se lahko hkrati bojevala v dveh vojnah. Ni razlogov za strah, vse dokler ne bo kdo postavil po robu okrepljeni Kitajski.