Kerryjev spodrsljaj, ki je postal »ruska pobuda«

Moskva – »Ruska pobuda« o predaji sirskega kemičnega arzenala pod nadzor mednarodne skupnosti, ki naj bi poskrbela za njegovo uničenje, je naletela na pozitiven odziv mednarodne skupnosti.

V resnici je ideja zrasla na zelniku ameriškega državnega sekretarja Johna Kerryja, ki je v Londonu izjavil, da je edini način, s katerim bi se sirski predsednik Bašar al Asad lahko izognil vojaški intervenciji, če v naslednjem tednu vse zaloge kemičnega orožja prepusti nadzoru mednarodne skupnosti. Komentarji ameriške strani na »mirovno pobudo« kažejo, da je šlo pravzaprav za Kerryjev spodrsljaj, ki so ga v State Departmentu opisali kot nič več kot »retorični komentar,« karkoli naj bi že to pomenilo. Ruska diplomacija ga je pograbila z vsemi štirimi in že v ponedeljek vabili na nujno tiskovno konferenco ministra Sergeja Lavrova.

»Če mednarodni nadzor nad sirskim kemičnim orožjem pomeni, da napada ne bo, potem bomo z Damaskom takoj začeli pogovore,« je poudaril šef ruske diplomacije. Naključje je hotelo, da se je istočasno na uradnem obisku v Moskvi mudil sirski zunanji minister Valid Mualem. »Pozdravljam rusko pobudo in zaupam v modrost ruskega vodstva, ki se trudi preprečiti ameriško agresijo nad našimi ljudmi,« se je odzval sirski gost.

Pobudo je kmalu zatem podprl tudi uradni Teheran, oglasil pa se je tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban ki Mun, ki »ni izključil, da bo varnostni svet Združenih narodov pozval, naj zahteva takojšnjo premestitev sirskega orožja na lokacije v Siriji, kjer jih je lahko varno shranjevati in uničiti«. Pozitivni odziv je prišel tudi iz Londona in Berlina. Na ameriški strani se je med prvimi odzvala nekdanja ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, ki je po srečanju z ameriškim predsedikom Barackom Obamo dejala, »da bi utegnila biti predaja kemičnega orožja pomemben korak«.

ZDA in Rusija imata daleč največje zaloge kemičnega orožja na svetu

Sirija je ena od petih članic Združenih narodov, ki ni podpisala Konvencije o prepovedi kemičnega orožja iz leta 1997. Ostale štiri so Angola, Egipt, Severna Koreja in Sudan, Izrael in Mjanmar pa sta konvencijo podpisali, ne pa tudi ratificirali.

Tako Rusija kot Združene države Amerike sta podpisnici konvencije, v skladu s katero je potrebno zaloge kemičnega orožja uničiti, vendar ne glede na to razpolagata z največjo količino kemičnega orožja na svetu. Združene države Amerike so uničile 90 odstotkov zalog iz hladne vojne, v skladišču v Koloradu pa imajo še vedno 2,600 ton smrtonosnega gorčičnega plina, v Kentuckyju pa 523 ton živčnega plina, ki naj bi ga uničili do leta 2019 oziroma 2023.

Rusija je uničila 76 odstotkov od skupaj 44,000 ton kemičnih snovi, ki jih je nasledila od Sovjetske zveze in naj bi se jih dokončno znebila do leta 2016, ocenjuje direktor zveznega oddelka za shranjevanje in uničevanje kemičnega orožja Valerij Kapašin.

Tako Moskva kot Washington sta med hladno vojno nakopičili ogromne zaloge kemičnega in biološkega orožja, vendar sta konec 70. let prejšnjega stoletja ugotovili, »da ni preveč uporabno, zato ga ne želijo več,« je za Ria Novosti komentiral Paul Walker, direktor programa za okoljsko varnost pri organizaciji Green Cross, ki jo je ustanovil zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov.

Kot skrajni rok za uničenje so postavili leto 2012, a jim ni uspelo, saj gre za zelo zapleten in nevaren proces, ki je za povrh vsega še zelo drag. »Samo za predstavo vam bom razkril, da so ZDA za uničenje 90 odstotkov zalog kemičnega orožja porabile od 25 do 26 milijard dolarjev, zdaj pa nameravajo porabiti še dodatnih 6 do 7 milijard,« je ocenil Ahmet Uzumcu, generalni direktor Organizacije za prepoved kemičnega orožja.