Tiskane izdaje
Peking - »Kako ne bi nebo jokalo, ko ljudje pretakajo krvave solze,« je ihtel prebivalec Pjongjanga v torek pred kamerami državne televizije. Pogled je sklanjal k snegu, ki je prekril mesto ravno na dan, ko se je Severna Koreja poslavljala od svojega vodje Kim Džong Ila, ki je 17. decembra umrl zaradi srčne kapi.
Medtem ko so parole v partijskih medijih obljubljale, da bo Kim Džong Il večno ostal z ljudstvom, so v Pjongjang povabili ruske strokovnjake, da bi pomagali pri zapletenem procesu balzamiranja njegovega trupla. Južnokorejska tiskovna agencija Jonhap trdi, da je na čelu skupine strokovnjakov Vladislav Kozelcev iz moskovskega centra za biomedicinske tehnologije, ki je balzamiral Vladimirja Iljiča Lenina. Kim bo zares za vedno ostal med svojimi rojaki v kristalnem sarkofagu, položenem v palači Kumsusan, poleg svojega očeta Kim Il Sunga.
Pogrebna ceremonija je bila zaradi snega prestavljena. Namesto opoldne se je začela ob dveh popoldne. Svežo belino so sprejeli kot še eno znamenje, da tudi narava žaluje za voditeljem, ki mu je lahko ljudstvo hvaležno za lakoto, koncentracijska taborišča, osamitev od zunanjega sveta in seveda za jedrsko bombo. Morda kar za nekaj bomb.
Kimovo truplo so skozi Pjongjang prepeljali na črni pogrebni limuzini, v krsti, prekriti z rdečo partijsko zastavo in položeni sredi širokega venca iz belih krizantem. Za njegovimi posmrtnimi ostanki je na strehi druge limuzine sledil velik portret nasmejanega vodje v prepoznavnem jopiču z zadrgo vojaško zelene barve. Vzdolž ulic so se zbrali desettisoči objokanih in razoglavih državljanov. Poleg zvokov posmrtne koračnice in 21 častnih strelov je bilo mogoče slišati samo še glasno ihtenje.
Na desni strani avtomobila je hodil najmlajši sin Kim Džong Un v znamenje potrditve, da je bila zamenjava generacij na oblasti gladko izpeljana. Vsaj za zdaj. Levo roko je držal na vozilu, z desno pa je salutiral, ko je stopal mimo vrst vojakov, ki so z upognjenimi glavami še zadnjič počastili umrlega poveljnika. Džong Un, ki je po postavi podoben svojemu dedu, je bil oblečen v črno obleko s sunjatsenovskim ovratnikom, tudi razoglav in na videz neobčutljiv za mrzel veter, ki mu je vidno pordečil ušesa.
Tuji komentatorji so pripomnili, da je brezhibna organizacija pogrebne slovesnosti v tako kratkem času sama po sebi znamenje, da je politična stabilnost ostala neokrnjena kljub odhodu ljubljenega vodje. Kot je bilo mogoče pričakovati, so ob pogrebni limuzini korakali Džang Song Thaek, mož Džong Unove tete in podpredsednik državne obrambne komisije, Ri Jong Ho, načelnik glavnega štaba ljudske armade, in Kim Jong Čun, obrambni minister. Tako se je predstavilo bodoče vodstvo Severne Koreje in potrdilo nadaljevanje politike »vojska na prvem mestu«.
Bratov Kim Džong Una, Džong Nama in Džong Čola, ni ujel noben televizijski kader.
Slovo od umrlega vodje se bo nadaljevalo tudi v četrtek s spominsko sejo in triminutnim molkom natančno opoldne. Ko bo minilo obdobje žalovanja, pa se bo vsak lotil svojega dela.
Za začetek bodo najbolj zaposleni ruski strokovnjaki, saj je balzamiranje proces, ki zahteva več faz dezinficiranja trupla in natančno odmerjanje raztopine alkohola, glicerola in formalina. Najprej mora odteči še zadnja kaplja krvi, odstraniti je treba notranje organe in žile napolniti z raztopino, vendar tako, da ne bo ničesar preveč, saj lahko na primer alkohol truplo preveč izsuši, preveč glicerola pa lahko povzroči, da se začnejo razmnoževati nekatere vrste žuželk, plesni ali glivic.
V ideologijah, v katerih ima balzamiranje pomen večnosti režima, je težko opraviti priprave na posmrtno ohranitev trupla vodje, dokler je ta še živ. Ko je leta 1976 umrl Mao Zedong, je bila njegova zdravniška skupina nepripravljena, čeprav je bil že prej več mesecev bolan. Ker se je v času njegovega življenja vsem zdel večji, kot je bil v resnici, so mu v naglici vbrizgali večjo količino raztopine, kot je bilo treba, zato se je truplo napihnilo, ušesa so mu skoraj odpadla, koža na licih pa je popokala. Seveda je potem sledilo dolgotrajno in težavno popravljanje, ki pa nikoli ni popolnoma uspelo. Mao mora pogosto na vzdrževanje.
Čeprav so tehnologijo balzamiranja od časov Lenina, Ho Ši Minha, Maa pa tudi Kim Il Sunga zelo izpopolnili, je to po mnenju strokovnjakov obrt, ki izumira. Za pripravo trupla Kim Džong Ila na večno življenje pod steklenim sarkofagom bo moral Pjongjang plačati približno milijon dolarjev. To pa ni enkraten postopek. Truplo je treba osveževati, obraz »umivati« s formalinom in na novo naličiti, popraviti je treba lasuljo, ki bo zamenjala lase. To bo stalo približno 800.000 dolarjev na leto.
Postavlja se še eno vprašanje. Koliko severnokorejskih vodij bodo ohranili, da bodo za vedno ostali z ljudstvom? Glede na Unova leta seveda o tem ni treba takoj razmišljati. Medtem ko se Severna Koreja poslavlja od Kim Džong Ila, pa si je treba postaviti vprašanje, ali bo njegov sin kaj spremenil. Dobri poznavalci te države pravijo, da ne bo. Andrej Lankov, profesor na univerzi Kukmin v Seulu, pravi, da kratko malo zato, ker je celotna severnokorejska partijska in vojaška elita vgrajena v ravno takšen režim, kakršen obstaja že več kot pol stoletja. Nihče si ga ne bo upal spodkopati ali reformirati. Lankov pravi, da bodo tudi po Kim Džong Ilu vsi »morali viseti eden na drugemu, da ne bi viseli vsak posebej«.
