Tiskane izdaje
Ko ima kitajska varnostna služba na piki katerega od aktivistov, ga najprej povabi na skodelico čaja. Ob čaju opravijo informativni pogovor, izrečejo se opozorila in grožnje – in vsi vedo, kaj bo sledilo, če se bo prekršilo katero od pravil družbene stabilnosti. Naslednja skodelica veliko bolj grenkega čaja se pije v zaporu.
Kadar ima kitajska vlada na muhi katero od tujih družb, pa se kar sama povabi na čaj. Tako so uslužbenci državne uprave za industrijo in trgovino v ponedeljek obiskali urade Microsofta v Pekingu, Šanghaju, Kantonu in Chengduju. In čeprav še vedno ni znano, kaj je zakrivil velikan softvera, je njegova predstavnica za tisk potrdila, da je šlo za »preiskavo«. Viri navajajo, da je kitajska stran ameriško družbo obtožila monopolističnega vedenja.
Ljubezen in sovraštvo
O tem, da ni šlo za prijateljski obisk, je mogoče sklepati tudi po nedavnih pozivih kitajskih državnih medijev, da je treba »strogo kaznovati« ameriške družbe, ki so s svojimi tehnologijami vladi ZDA pomagale krasti državne tajnosti iz kitajskih računalniških sistemov. Microsoftov »oblak« OneDrive so blokirali v začetku meseca, osrednja vlada pa je maja vsem svojim uradom prepovedala namestitev windows 8, menda zaradi »varčevanja z energijo«. Seveda ni povsem jasno, kako bi lahko karkoli prihranili z uporabo starejše generacije operativnega sistema, očitno pa gre za odgovor na Microsoftovo odločitev, ki so jo sprejeli spomladi, da bodo prenehali podpirati windows XP, ki je med Kitajci najbolj priljubljen sistem in je nameščen na več kot 50 odstotkih vseh računalnikov na Kitajskem. Najpogosteje seveda v kateri od piratskih različic.
Da bi lahko razumeli razmerje med ljubeznijo in sovraštvom med kitajsko oblastjo in Microsoftom, je treba spomniti na številke. Azijska velikanka ima danes 632 milijonov uporabnikov interneta, a čeprav je bil Microsoft prvi pred vrati osrednjega cesarstva, ko se je začelo to pred dvema desetletjema in pol odpirati proti drugim delom sveta, je njegov zaslužek na Kitajskem še vedno manjši od tistega, ki ga ustvari v kateri od precej manjših držav, denimo v Nizozemski.
Še več pove dejstvo, da znaša ta zaslužek komaj pet odstotkov tistega, ki ga ta družba ustvari v ZDA, čeprav gre za podobno število osebnih računalnikov. Zato je Microsoftu veliko do tega, da to sliko temeljito spremeni. Če bi onemogočili pirate, bi ameriška družba dobivala okoli 7,5 milijarde dolarjev, namesto malo več kot 1,3 milijarde, kolikor jih zdaj ustvari na kitajskem trgu. Ameriški velikan poleg tega zasluži šestkrat več z vsakim računalnikom, ki ga proda v Indiji, kjer so veliko bolj uspešno zajezili piratstvo. In čeprav se vse pogosteje pojavlja vprašanje, ali sploh še potrebuje Kitajsko, je odgovor nanj vedno enak: nihče si ne more privoščiti tega, da ne bi potreboval te dežele.
Medtem ko poskuša Microsoft že desetletja kitajske uporabnike s piratske poti preusmeriti na tiste z licenco, kitajska vlada prav toliko časa prepričuje softverskega velikana, naj zniža ceno svojih storitev. Kitajci poskušajo poleg tega razviti svoj operacijski sistem, vendar z njim zagotovo ne bi bilo lahko zamenjati Microsoftovega, na katerega se opira večji del poslov in uradov območnih vlad in s katerim je povezana celotna kitajska industrija videoigric, ki azijski sili vsako leto prinaša okoli 15 milijard dolarjev prihodka.
Čeprav bi lahko na podlagi poslovnih rezultatov sklepali, da na Kitajskem Apple posluje veliko bolj uspešno kot Microsoft, sta to dve povsem različni zgodbi. Ne gre samo za iphone, ki je najpomembnejše orožje za utiranje poti do kitajskih porabnikov, temveč tudi za vlogo, ki jo imata ti dve družbi v kibernetični varnosti. Državne uslužbence so ta teden resda opozorili, naj nikar ne uporabljajo iphonov, ker je menda z njih mogoče zlahka povzeti osebne podatke, kot so različni naslovi ali fotografije, in to s pomočjo funkcije, ki ni navedena v tehničnih specifikacijah telefona, vendar obstaja med Kitajsko in Applom medsebojna odvisnost že zato, ker proizvajalec elektronskih naprav z jabolkom zaposluje okoli milijon Kitajcev, pri čemer vsak od njih, denimo, za ipad, ki je na trgu vreden 499 dolarjev, dobi le osem dolarjev.
Po drugi strani pa ima Kitajska z Microsoftom odnos, ki bolj spominja na šaljivo zgodbo enega od visokih direktorjev družbe Lockheed Martin, ki je imel na skrbi razvoj bojnega letala F-35. Na slovesni večerji je k njemu pristopil kitajski poveljnik vojnega letalstva in mu začel razlagati, kako zelo mu ugaja ta lovec in da bi ga z veseljem imel v floti kitajskega letalstva. Kljub vsem oviram, ki obstajajo v zvezi s prodajo orožja Kitajski, ga je Američan vprašal, koliko letal F-35 bi potrebovala kitajska vojska. »Samo enega,« je odgovoril Kitajec. Povedano z drugimi besedami, potrebujemo samo eno kopijo windows XP in pustite nas na miru s to osmico, sicer bomo znova prišli na čaj.
