Kitajska na terorističnem meniju

Peking - »Danes je dolžnost vseh muslimanov, da podprejo ranjene in zatirane brate v Vzhodnem Turkestanu,« je na video posnetku, ki so ga v sredo objavili na internetu, izjavil Abu Jahia al Libi, ki velja za tretjega moža Al Kaide. »Sveta vojna« je tokrat usmerjena proti kitajski avtonomni pokrajini Xinjiang, »bratje«, ki jih želi Al Libi zaščititi pred »ateistično krivico in nasiljem«, pa so seveda Ujguri.

Al Libi je, tako kot to velja za večino voditeljev Al Kaide, veteran islamskega gibanja, ki se je po sovjetski invaziji pred točno tridesetimi leti začelo v Afganistanu. Čeprav so islamistične stranke že do zdaj občasno pozivale muslimane po vsem svetu, naj organizirajo napade proti Kitajski, se je tokrat prvič zgodilo, da je pomoč Ujgurom ponudil član najožjega kroga Osame bin Ladna. Seveda je več kot jasno, da vodstvo v Pekingu ne bo mirno preneslo te najnovejše grožnje.

Je pa po svoje nenavadno, da Al Kaidin poziv na sveto vojno proti Kitajski sovpada z osmo obletnico protiteroristične vojne v Afganistanu, do katere je imela azijska sila že od samega začetka napol cinično stališče. Tik pred ameriškim posredovanjem leta 2001 so v Pekingu celo razpravljali o možnosti, da bi priznali talibsko vlado v Kabulu, kitajske družbe pa so na veliko sodelovale pri dvigovanju afganistanske infrastrukture na uporabno raven, in to celo takrat, ko je bila ta država v najglobji mednarodni osamitvi.

Po prvih vojaških posegih, ki so napovedali poraz talibov, se je Kitajska celo zavzemala za to, da bi jih bilo treba vključiti v afganistansko koalicijo. Ko je takratni ameriški predsednik George W. Bush protiteroristično vojno zaznamoval s formulo »z nami ali proti nam«, pa je vodstvo v Pekingu previdno vztrajalo pri natančni označbi sovražnika, pri čemer je zavračalo celo daljni pomen spora civilizacij in skrbno preverjala vsako potezo, ki bi bila naperjena proti islamskim prijateljem iz tretjega sveta.

Več v petkovi tiskani izdaji Dela