Peking - »Danes je dolžnost vseh muslimanov, da                     podprejo ranjene in zatirane brate v Vzhodnem                     Turkestanu,« je na video posnetku, ki so ga v sredo                     objavili na internetu, izjavil Abu Jahia al Libi, ki                     velja za tretjega moža Al Kaide. »Sveta vojna« je                     tokrat usmerjena proti kitajski avtonomni pokrajini                     Xinjiang, »bratje«, ki jih želi Al Libi zaščititi                     pred »ateistično krivico in nasiljem«, pa so seveda Ujguri.
 Al Libi je, tako kot to velja za večino                     voditeljev Al Kaide, veteran islamskega gibanja, ki                     se je po sovjetski invaziji pred točno tridesetimi                     leti začelo v Afganistanu. Čeprav so islamistične                     stranke že do zdaj občasno pozivale muslimane po                     vsem svetu, naj organizirajo napade proti Kitajski,                     se je tokrat prvič zgodilo, da je pomoč Ujgurom                     ponudil član najožjega kroga Osame bin Ladna. Seveda                     je več kot jasno, da vodstvo v Pekingu ne bo mirno                     preneslo te najnovejše grožnje.
 Je pa po svoje nenavadno, da Al Kaidin poziv na                     sveto vojno proti Kitajski sovpada z osmo obletnico                     protiteroristične vojne v Afganistanu, do katere je                     imela azijska sila že od samega začetka napol                     cinično stališče. Tik pred ameriškim posredovanjem                     leta 2001 so v Pekingu celo razpravljali o možnosti,                     da bi priznali talibsko vlado v Kabulu, kitajske                     družbe pa so na veliko sodelovale pri dvigovanju                     afganistanske infrastrukture na uporabno raven, in                     to celo takrat, ko je bila ta država v najglobji                     mednarodni osamitvi.
 Po prvih vojaških posegih, ki so napovedali poraz                     talibov, se je Kitajska celo zavzemala za to, da bi                     jih bilo treba vključiti v afganistansko koalicijo.                     Ko je takratni ameriški predsednik George W. Bush protiteroristično vojno zaznamoval s formulo »z nami                     ali proti nam«, pa je vodstvo v Pekingu previdno                     vztrajalo pri natančni označbi sovražnika, pri čemer                     je zavračalo celo daljni pomen spora civilizacij in                     skrbno preverjala vsako potezo, ki bi bila naperjena                     proti islamskim prijateljem iz tretjega sveta.
Več v petkovi tiskani izdaji Dela
    
	
            
                        
    
    
 
				 
						   
					 
        
          
          
                        













 
									
																										
								
												
	
								 
									
																										
								
												
	
								 
									
																										
								
												
	
								