Kitajska: prihod supersile v pločevinasti kadi

Peking – Začetek plovbe prve kitajske letalonosilke v torek­ je bil podoben prvemu kitajskemu­ jedrskemu poskusu pred pol stoletja. To je bila pravzaprav napoved, da je na svetovno prizorišče vstopila še ena supersila z lastnostmi, ki jih zahteva ta položaj.

Za zdaj se končuje smisel ladje Varjag, kupljene od Ukrajine, ki je bila znova krščena in so jo preimenovali v Liaoning. Na bokih letalonosilke bo začasno napisano samo 16, kar pomeni, da bodo ladjo uporabljali za vaje. Ni znano, kakšne, saj Kitajska še nima letal, ki bi lahko pristajala na njeni ploščadi. Piloti se usposabljajo na simulatorjih in pristajalnih stezah na kopnem, ki so podobne tistim na ladjah. Kljub temu se je 25. september v zgodovino zapisal kot dan, ko je Kitajska vstopila v klub držav z letalonosilkami. Čeprav je takšnih držav 19, kar je veliko več, kot šteje jedrska elita, ki je imela v času, ko je Mao Zedong preizkušal svojo prvo jedrsko bombo, samo štiri članice, pomen tega ni nič manjši. To je obdobje pomorskega prava, ko se največji globalni igralci prepirajo o prevladi nad oceani. Letalonosilka je v 21. stoletju enako pomembna, kot je bila jedrska bomba v 20. stoletju.

Pripadniki vojaške mornarice so bili postrojeni v ravno vrsto in njihove snežno bele uniforme so se bleščale v vojaškem oporišču v Dalianu, mestu v pokrajini Liaoning, ki je znano po marsikateri stvari, v daljni preteklosti po tem, da je njegovo pristanišče prehajalo iz kitajskih v japonske, iz japonskih v ruske roke in bilo znano kot Port Arthur, v bližnji preteklosti pa po tem, da je v njem na položaju župana kariero začel Bo Xilai in se vzpenjal proti vrhu piramide oblasti, dokler ni ­padel v temo.

Prehod iz mirnega vzpona

Čeprav Bo ni glavni razlog, da je letalonosilka 16 doma v oporišču Dalian, je navzočnost predsednika Hu Jintaa in premiera Wen Jiabaa na slovesnosti inavguracije letalonosilke verjetno pomenila, da je kriza, ki jo je povzročil škandal v Chongqingu,­ samo majhna epizoda, ki bi jo moral narod postopoma pozabljati. Hu je v črni obleki, krojeni v vojaškem slogu, v funkciji predsednika osrednje vojaške komisije, kar pomeni vrhovnega poveljnika oboroženih sil, pregledal posadko. Ko bodo ob zamenjavi generacij na vrhu komunistične partije sestavljali seznam njegovih zaslug, bo letalonosilka pomembna točka. Čeprav je bil Varjag kupljen v času nekdanjega predsednika Jiang Zemina, bo Liaoning zasluga Hu Jintaa, zato je morala ladja začeti opravljati svoje naloge pred skorajšnjim partijskim kongresom.

Dejanske sposobnosti ladje so vprašljive, saj vojaški strokovnjaki trdijo, da bi bil Liaoning lahka tarča, če bi se spopadel z ameriško vojaško silo. Politični analitiki so prepričani, da bi bila uporaba nove letalonosilke proti manjšim sosedam kontraproduktivna, saj bi se potrdile teorije o Kitajski kot nevarnosti, zato bi se okrepilo zavezništvo teh držav z ZDA.

Pomembno sporočilo sosedam

Namen Kitajske za zdaj ni poslati prvo letalonosilko v pravo vojaško akcijo. Liaoning pomeni prehod iz obdobja »mirnega vzpona« azijske velikanke v novo obdobje zrele supersile. Strokovnjak za vzhodno Azijo Greg Torode pravi, da si Kitajska prizadeva, da bi diplomatskim tekmecem pokazala svojo verzijo ameriške filozofije velesile – »delaj tako, kot jaz ukažem, nikakor pa ne delaj tistega, kar delam jaz«. Letalonosilko so premišljeno splovili dva dni pred štirideseto obletnico normalizacije odnosov z Japonsko, česar zaradi protesta proti odločitvi vlade v Tokiu, da bo kupila otoke in s tem poudarila svojo pravico do suverenosti nad njimi, kljub velikim pripravam ne bodo proslavili v Pekingu. Liaoning so poleg tega splovili nekaj dni pred kitajskim nacionalnim praznikom 1. oktobra in s tem dali domoljuben poudarek tudi temu prazniku.

Čeprav je z vojaškega stališča kitajska letalonosilka samo malo več kot pločevinasta kad, je v diplomatskem besednjaku pomembno sporočilo sosedam, s katerimi se Peking pravkar prepira zaradi otočkov in čeri na strateških pomorskih linijah. Spor zaradi otočja, ki ga Kitajci imenujejo Diaoyu, Japonci pa Senkaku, se je tokrat končal z izmenjavo strelov iz vodnih topov. Japonska patrulja je namreč polila ribiške ladje, ki so domnevno zaplule na japonsko ozemlje, ker pa ima Kitajska Tajvan za svojo pokrajino, je hladno prho doživela kot ranjen osebni ponos.

Kljub temu sta zunanja ministra Kitajske in Japonske navzočnost na zasedanju generalne skupščine izkoristila za prve korake k ublažitvi napetosti. Kitajski Yang Jiechi in japonski Koičiro Gemba sta se sestala v torek v New Yorku, njuna namestnika pa v Pekingu. Čeprav sta obe strani vztrajali pri neomajni trditvi, da otoki pripadajo njunim državam, viri trdijo, da sta izmenjala nekaj besed o vrnitvi statusa quo, kar pomeni, da nobena stran ne bo izkoriščala naravnih bogastev blizu otokov in da se o razmejitvi za zdaj ne bodo pogovarjali.

»Letalonosilka je prinesla pravočasno moralno spodbudo,« je zapisano v uvodniku kitajskega časopisa Global Times. Čeprav je grožnja za daljno prihodnost, je zdaj diplomatsko pomirjevalo. Če se namreč Kitajska počuti močno, ne potrebuje sovražnika, s katerim bi se stepla zaradi golega kamenja.