Kitajska v Libijo: vojaško-človekoljubna misija

Kitajska se je prvič v zgodovini odločila za vojaško-človekoljubno misijo 
onstran svojih meja, kar zagotovo priča o večji samozavesti azijske sile. Svoja vojaška letala je poslala proti Libiji.

Objavljeno
01. marec 2011 21.18
Zorana Baković, Peking
Zorana Baković, Peking
Peking – Kitajska je v ponedeljek popoldne svoja vojaška letala prvič poslala v reševalno misijo v tujino. Štiri transportna letala Narodnoosvobodilne vojske (NOV) so poslali proti Libiji, da bi pomagala pri evakuaciji vseh kitajskih državljanov, ki so se znašli v tamkajšnjih neredih. Hkrati pričakujejo, da bo bojna fregata Xuzhou najpozneje v sredo priplula do libijske obale, od koder bo nato spremljala civilne ladje, s katerimi se bodo kitajski državljani vračali v domovino. Tako se je NOV prvič v zgodovini odpravila na vojaško-človekoljubno misijo zunaj svojih meja, kar zagotovo priča o večji samozavesti azijske sile, ko gre za zaščito njenih strateških interesov, ki jih spremlja vse večje število kitajskih delavcev na projektih v tujini. Analitiki menijo, da je to zgolj prva od številnih takšnih akcij, ki jih je pričakovati v bližnji prihodnosti.

Letala iljušin Il-76 so v ponedeljek vzletela z letališča Diwopu v xinjianškem glavnem mestu Urumchi, in to na podlagi dovoljenja centralne vojaške komisije, piše partijsko glasilo Renmin Ribao. V letalih je tudi osemčlanska skupina vojaških zdravnikov. Ti bodo poskrbeli za potnike, ki bodo morda potrebovali medicinsko pomoč. Letala NOV so poletela proti mestu Sabha v osrednji Libiji.

Fregata Xuzhou je bila v Adenskem zalivu, kjer je pred somalskimi pirati varovala trgovske ladje. V nedeljo je skozi Sueški prekop zaplula proti Sredozemlju in zdaj nadaljuje pot proti neimenovanemu libijskemu pristanišču.

Vojaški analitiki so se nemudoma vprašali, zakaj so se vojaška letala in ladja, oborožena z raketami, napotili proti Libiji, če so točna poročila državnih medijev, ki trdijo, da so 29.000 od skupaj 30.000 kitajskih državljanov, ki so delali v tej državi, že preselili v sosednje države. Do ponedeljka se je okoli 2500 Kitajcev že vrnilo v domovino, druge pa so umaknili v Grčijo, Egipt, Tunizijo in druge države tega območja. Mnogi domnevajo, da so vojaško akcijo deloma sprožili tudi zaradi urjenja oboroženih sil, ki že dolga leta niso imele nikakršne priložnosti, da bi sodelovale v pravi vojaški akciji. Za 4000-tonsko fregato Xuzhou bo to neposredno nadaljevanje vaje plovbe po odprtem morju, ki se je začela v vodah, po katerih pustošijo pirati.

Uvod v rast 
vojaškega proračuna

Opazovalci so prepričani, da bo akcija izvrsten uvod v povečanje vojaškega proračuna, ki ga bodo prihodnji teden razglasili na letnem zasedanju kitajskega najvišjega zakonodajnega telesa. Hkrati s tem odpira Kitajska novo stran v prikazovanju svoje vojaške moči daleč od lastnih obal, kar je zanjo še toliko bolj nujno, ker že nekaj časa krepi svojo navzočnost v politično nestabilnih državah in območjih.

Libija utegne biti zgolj začetek dramatičnih zapletov v Afriki, v katerih bo morala Kitajska nujno prevzeti velik del tveganja, glede na to, da je največja trgovinska partnerka te celine: njene neposredne naložbe so vredne več kot devet milijard dolarjev in jih namerava do leta 2015 povečati še za najmanj 70 odstotkov.

Razlogi za konec prijateljstva

Prijateljstva med Pekingom in Moamerjem Gadafijem je bilo konec že v soboto, ko je Kitajska kot stalna članica varnostnega sveta ZN glasovala za sankcije, s katerimi so zamrznili vse njegovo premoženje, uvedli prepoved potovanj in vsilili embargo na prodajo orožja njegovemu režimu. Nekateri analitiki menijo, da je kitajsko vodstvo Gadafiju zamerilo predvsem to, da je v televizijskem govoru 22. februarja – kot opravičilo za uporabe sile proti upornikom – omenil kitajski primer zadušitve prodemokratičnih demonstracij pred več kot dvajsetimi leti.

Objektivni razlog za spremembo stališča do libijskega diktatorja pa se skriva v kitajskih energetskih in poslovnih interesih, ki tokrat azijsko silo vodijo v realno politiko. Kitajsko-libijska trgovina je bila razmeroma skromna – 6,6 milijarde dolarjev v lanskem letu in 7,4 milijona ton nafte, kar seveda ne more biti kdo ve kako velik razlog za kitajsko zaskrbljenost. Kljub temu pa je Libija kot tretja afriška proizvajalka nafte in četrta proizvajalka naravnega plina pritegnila številne kitajske družbe z okoli 36.000 delavci, ki so do izbruha neredov delali na 50 projektih, povezanih s črpanjem nafte, gradnjo železnic in instalacijo telekomunikacij.

Vaje v zaščiti interesov

Ko so Libijo preplavili protesti proti Gadafiju, so že v prvih dneh napadli in izropali 27 kitajskih gradbenih naselij. Pokradli so računalnike, zažgali vozila, uničili opremo in odnesli vso gotovino. Tako so se razmere v Libiji azijski sili same po sebi ponudile kot poligon za vadbo za zaščito interesov. Zgodba o evakuaciji državljanov je seveda slišati najbolj humana in kitajski javnosti jo bodo ponudili kot dokaz, da izvaja partijsko vodstvo politiko »človeka na prvem mestu«. Človekoljubni motiv pa bodo nato dopolnili z vojaškimi mišicami, ki že dolgo hrepenijo po dobri akciji.