Tiskane izdaje
Kitajsko vrhovno sodišče je prejšnji teden objavilo spremembe zakona, ki ureja dejavnosti v kibernetičnem prostoru. Pravni strokovnjaki so sicer podvomili o ustavnosti nove razlage internetne varnosti in opozorili, da lahko takšne spremembe uvede samo najvišji zakonodajni organ. Toda zakon je očitno prednostna naloga propagandnega aparata in partijsko vodstvo bi rado čim prej utišalo kritični glas članov forumov, piscev spletnih dnevnikov in njihovih somišljenikov.
Prav ta glas je največja sprememba na Kitajskem v zadnjih 26 letih in vsi, ki so si ustvarili mnenje o kitajski družbi na podlagi internetnih razprav, so gotovo pomislili, da je ta država uvedla navidezno demokracijo. Ne samo da so bili kitajski pisci mikrodnevnikov očitno dobro obveščeni o dogajanju v državi in po svetu, ampak so se na vse dogodke, gibanja ali težave odzvali izjemno samozavestno in kritično. Pri tem niso prizanašali niti svojim voditeljem.
Vrhovno sodišče se je odločilo pojasniti določila zakona takoj po srečanju predsednika Xi Jinpinga z voditelji partijskih propagandnih oddelkov na vseh ravneh. Xi je od njih zahteval, naj uporabijo »vse sile in poskrbijo za red v novih medijih«.
Internet so začeli kritizirati, ker si Komunistična partija še vedno prizadeva odstraniti vse, kar bi lahko omejevalo njeno absolutno oblast. Povodov za sedanji pregon je več. Eden od njih je, da so kitajski pisci spletnih dnevnikov množično podprli Bo Xilaia, nekdanjega člana politbiroja, ki so ga prejšnji mesec privedli pred sodišče zaradi korupcije in zlorabe položaja. Njegov nastop na sodišču so delno prenašali v medijih, internetni uporabniki pa so zaradi njegove spretne obrambe in karizme o njem začeli pisati naklonjena besedila, ki so bila pravzaprav izraz splošnega ogorčenja nad avtokratskim režimom, političnimi procesi in selektivno pravičnostjo. Že pred »sojenjem stoletja« so zaprli 16 portalov in aretirali šest piscev spletnih dnevnikov ter napovedali vojno proti govoricam. Na Kitajskem ni mogoče preveriti in potrditi katerekoli informacije, ki jo ima partija za »notranjo« ali »državno skrivnost«, zato jo lahko hitro razglasijo za »govorico«.
Drugi povod za čiščenje internetnega omrežja je, da so se na njem pojavili novi voditelji, ki znajo voditi množice, to pa je danes mogoče preveriti s številom tistih, ki spremljajo pisce mikrodnevnikov in berejo njihove tvite. Znotraj Velikega požarnega zidu ne delujejo omrežja, kot sta facebook in twitter, namesto njih uporabnikom ponujajo kitajsko verzijo prostora za mikrodnevnike.
Vsi, ki bi radi odprli račun v omrežju Sina Weibo, se morajo prijaviti s polnim imenom in priimkom, med njimi pa se je v zadnjem času uveljavila skupina znanih osebnosti, ki znajo s komentarji pritegniti več milijonov privržencev. Eden od njih je milijonar Wang Gongquan, ki so ga aretirali prejšnji teden, ker je po internetu zbiral podpise za osvoboditev odvetnika za človekove pravice Xu Zhiyonga. Njegov spletni dnevnik je pritegnil pozornost več kot 1,5 milijona ljudi.
Kombinacija tehnologije
Kitajska partija bo nadzirala kibernetični prostor s kombinacijo tehnologije in psihologije, meni Nitin Pai, direktor neodvisne organizacije Takšašila. »Dokler tehnologija cenzuriranja ne bo dovolj izpopolnjena, mora vlada uporabljati učinkovite psihološke metode, zastraševati znane pisce spletnih dnevnikov in aretirati manj znane,« pravi Nitin Pai. Internet in oblast se igrata igro mačke in miši: takoj ko se zdi, da proreformistični glas resno vpliva na družbo, partija poskrbi za red. In sicer tako, da še nekoliko zviša Veliki požarni zid in opozori razigrane pisce spletnih dnevnikov, da ne morejo pričakovati absolutne svobode. E-pošta ne more doseči vsakega kotička zunanjega sveta, policija pa ima dostop do vseh tipkovnic znotraj Velikega zidu.
