Tiskane izdaje
Peking – »Sveta ladja« je pristala na »nebeški palači«. Tako nekako so sporočili iz vesolja, ko se je danes zjutraj ob 1 uri in 36 minut vesoljska ladja Shenzhou 8 združila z laboratorijskim modulom Tiangong 1. Takoj zatem je predstavnica kitajskega vesoljskega programa Wu Ping izjavila, da bo vesoljska postaja s kitajskimi astronavti začela delovati približno leta 2020.
Kitajski državni in partijski vodja Hu Jintao se je zelo razveselil, ker je lahko vodjem programa čestital iz Cannesa, kjer razpravljajo o dolžniški krizi v evropskih državah. Slike vesoljskega poljuba med Shenzhoujem (kar pomeni »sveta ladja«) in Tiangongom (»nebeška palača«) so razkrile velikanske razlike med Kitajsko, bogato državo z revnim prebivalstvom, in Evropsko unijo, v kateri tudi najrevnejši prebivalec živi bolje od povprečnega Kitajca, vendar se zaveda, da lahko v prihodnje pričakuje čedalje manj pomoči iz osiromašene državne blagajne.
Pristanek na višini 340 kilometrov
»Ladja« je prvič pristala na »palači«, medtem ko sta obe vesoljski vozili potovali po Zemljini orbiti 340 kilometrov visoko, pristanek pa velja za tehnološko zelo zahteven podvig, ki je izziv tudi za precej bolj izkušene vesoljske sile. Ruska ladja s hrano in z drugimi potrebščinami za mednarodno posadko je letos poleti zgrešila orbito in zgorela v atmosferi. Že takrat so nekateri začeli govoriti o začetku konca vzdrževanja vesoljske postaje, ki jo skupaj uporablja 16 držav.
Kitajski uspeh je znova prebudil ambicije tistih, ki so vesolje osvojili precej pred azijsko silo. Rusi, še bolj pa Američani pogosto razmišljajo o tem, kaj bo Kitajska počela visoko nad površino Zemlje, ko bo začela delovati njena postaja. Program nadzira vojska, zato lahko upravičeno domnevamo, da bo del programa pomemben tudi za državno vojaško strategijo.
Peking vse dosledno zanika in ponavlja, da nasprotuje militarizaciji vesolja in oborožitveni tekmi v vesolju. Vendar se vsi zavedajo, da bo morala Kitajska z vsakim nadaljnjim korakom, ki ga bo storila med trajnejšim naseljevanjem vesolja, braniti svoje interese tudi z vojaškimi sredstvi, saj je z močnimi raketami mogoče uničiti tuje satelite, napade internetnih hekerjev pa uporabiti kot sodoben način vojskovanja.
Kitajski načrti za izkoriščanje Marsa
Ameriški strokovnjaki so že pred najnovejšim kitajskim dosežkom predlagali, da bi sodelovali z azijsko silo. Maja je John Holdren, znanstveni svetovalec predsednika Baracka Obame, opozoril, da bo Kitajska postala največje svetovno gospodarstvo okoli leta 2030, ko namerava Amerika poslati prvega človeka na Mars. Misija bo stala milijarde dolarjev, vendar nihče ne ve, ali bo ameriško gospodarstvo takrat spet dovolj močno, zato ne bi bilo slabo, če bi se že danes pogovarjali s Kitajci o sodelovanju. In seveda o delitvi stroškov.
Kitajska akademija vesoljske tehnologije, v kateri so izdelali tudi Shenzhou, res že pripravlja tehnični načrt, kako čim bolje izkoristiti Mars in kako se spoprijeti s številnimi težavami, ki jih je treba premagati med več kot 400 milijonov kilometrov dolgo potjo od Zemlje. Vendar mora najprej dokončati sedanjo nalogo, med katero bo »ladja« 12 dni pritrjena na »palačo«, nato jo bo zapustila in znova pristala na njej, potem pa se bo vrnila na Zemljo. Za zdaj nihče noče govoriti o tem, ali bo Kitajska v prihodnje pripravljena sodelovati z drugimi državami ali bo še naprej sama korakala po vesolju. Ladjo Shenzhou 8 je v vesolje ponesla nosilna raketa Dolgi pohod (na fotografiji). Ker vesoljski program nadzira ljudska armada, mnogi domnevajo, da bo osvajanje vesolja tudi v službi vojaških interesov.
