Tiskane izdaje
Peking − Pred 30 leti je ameriški kongres poimenoval ulico, v kateri je bilo sovjetsko veleposlaništvo, »Trg Andreja Saharova št. 1«. Zdaj je na vrsti naslov kitajskega veleposlaništva.
Ena redkih tem, o katerih se ameriški demokrati in republikanci hitro strinjajo in so nato pripravljeni skupaj ukrepati, so ogrožene človekove pravice na Kitajskem. Obe stranki sta tokrat predlagali, da bi washingtonsko ulico, v kateri je kitajsko veleposlaništvo, poimenovali po Liu Xiaoboju.
Ni treba dolgo ugibati, kako se je na predlog odzval uradni Peking. Liu je od leta 2009 v zaporu, kjer služi 11-letno kazen zaradi »poskusa subverzivnega delovanja«, kakor so označili njegove prodemokratične pobude. Ko je leta 2010 prejel Nobelovo nagrado za mir, je kitajska diplomacija postala boleče preprosta: vse države so razdelili na tiste, katerih predstavniki so se udeležili podelitve nagrade praznemu stolu (nagrajenec še vedno ni prejel nagrade v svoje roke), in na tiste, ki so se takrat odpovedale potovanju v Oslo zaradi dobrih odnosov z azijsko silo.
»Prepričani smo, da Američani ne bi hoteli, da se neka njihova ulica imenuje po kriminalcu,« je izjavil predstavnik za medije na kitajskem veleposlaništvu v Washingtonu. »To bi bilo provokativno dejanje,« je opozoril tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Hong Lei.
Ravno zato, ker se dobro zaveda, kako provokativno bi bilo takšno dejanje, je na začetku junija skupina 14 kongresnikov, med katerimi so tudi republikanec Frank Wolf in demokratka Nancy Pelosi, izročila washingtonskemu županu in mestnemu svetu peticijo ter z njo zahtevala, naj preimenujejo Mednarodni trg, na katerem je danes stavba kitajskega veleposlaništva, zgrajena pred sedmimi leti na 23.000 kvadratnih metrih.
»S preimenovanjem ulice pred kitajskim veleposlaništvom bi radi jasno in glasno sporočili, da so ZDA še vedno skrben in odločen varuh človekovih pravic po svetu,« piše v peticiji, ki so jo sestavili ob 25. obletnici pokola na Trgu nebeškega miru.
Odločitev so morali sprejeti na zvezni ravni in potem, ko so jo v torek izglasovali v odboru predstavniškega doma, so zunanjemu ministru Johnu Kerryju sporočili, da je treba marmornato ploščo pred velikim kompleksom zamenjati z novo. Na njej bo pisalo »Trg Liu Xiaoboja št. 1«.
Politično poimenovanje ulic ni nekaj novega. Kitajska je tudi sama po ideološkem razkolu z Moskvo preimenovala ulico, v kateri je bilo takrat sovjetsko, zdaj pa stoji rusko veleposlaništvo, v »Ulico protirevizionizma«. Šele leta 1979 so po začetku tržnih reform ulici vrnili nepolitično ime »Dongzhimen«.
Tudi v Indiji so protest proti vietnamski vojni izrazili tako, da so ulico, v kateri je ameriško veleposlaništvo, poimenovali »Hošiminhova ulica«. Aktivisti v Berlinu še vedno pritiskajo na svojo vlado, naj »počasti« ZDA tako, da spremeni naslov ameriškega diplomatskega veleposlaništva. Predlagajo, da bi se ulica odslej imenovala »Ulica Edwarda Snowdna«.
Kitajsko-ameriški odnosi so zadnje mesece podobni spremenljivemu vremenu s soncem in nevihtami hkrati. Kajti medtem ko kitajski vojaki prvič sodelujejo z ameriško vojsko na vojaških vajah »Rim of the Pacific 2014« in tako poudarjajo skupni interes obeh sil, ki bi radi, da bi ocean, ki ju povezuje, ostal zvest svojemu imenu, nekdanji poveljnik ameriške vojske v Tihem oceanu Dennis Blair izjavlja, da Kitajska samo sebe sili v osamitev zaradi »agresivnega vedenja« v regiji.
Takrat ko ameriški veleposlanik v Pekingu Max Baucus trdi, da bi lahko s strateškim in gospodarskim dialogom, zaradi katerega bo prihodnji mesec kitajsko glavno mesto obiskal John Kerry, okrepili konstruktivno sodelovanje med obema državama, odbor v Washingtonu sprejema odločitev o preimenovanju ulice, v kateri stoji najpomembnejše veleposlaništvo LR Kitajske na svetu.
Ko so leta 2008 dogradili kitajsko veleposlaništvo v Washingtonu in ameriško v Pekingu, sta se obe sili dogovorili, da bo zaključna dela opravila vsaka stran v svojem veleposlaništvu, torej kitajski delavci v Ameriki in ameriški na Kitajskem. Tako sta se obe varnostni službi odpovedali edinstveni priložnosti za vgradnjo prisluškovalnih naprav, kakor sta to počeli več desetletij do takrat, zato se je zdelo, da si obe strani čedalje bolj zaupata.
V novo stavbo, ki sta jo oblikovala brata Pei (sinova znamenitega arhitekta I. M. Peia, ki je med drugim projektiral stavbo Bank of China v Hongkongu in stekleno piramido v Louvru), je Kitajska vložila nekaj sto milijonov dolarjev. Bila je ponosna na spoj tradicionalnega načrtovanja prostora in ultramodernih arhitekturnih rešitev ter pričakovala, da bodo Američani v tej zgradbi videli novo, napredno državo, ki bi bila rada njihova prijateljica.
Z novim naslovom se bo vse spremenilo. Vprašati bi se morali samo še to, ali bodo ulico Anjialou (dobesedno bi jo lahko prevedli kot 'stavba mirne družine'), v kateri stoji ameriško veleposlaništvo v Pekingu, zdaj preimenovali v, denimo, »Alejo Osame bin Ladna«.
