Tiskane izdaje
»Pojasnil sem, da me skrbi, in nisem edini, ki bi ga poglabljanje evropske integracije moralo skrbeti,« je češki predsednik dejal po današnjem srečanju z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom. »Menim,da so pogoji, ki sem jih postavil v zameno za podpis pogodbe resni, ideja, naj na njih pozabim, pa nima osnove,« je še dodal Klaus.
Preglavic s Klausom še ni konec (iz sredine tiskane izdaje Dela)
Ponovno odpiranje lizbonske pogodbe zaradi zadržkov češkega predsednika Vaclava Klausa, ki zahteva izvzetje Češke iz listine temeljnih pravic, bi bilo »popolnoma nesmiselno in nadrealistično«, zato ne pride v poštev, je odločen vodja evropske komisije José Manuel Barroso. Tudi češki premier Jan Fischer se je strinjal, da je treba najnovejši zaplet pri ratifikaciji pogodbe, ki čaka samo še na Klausov podpis, rešiti brez poseganja vanjo. V Pragi se že sestaja delovna skupina, ki pripravlja besedilo izjave, s katero bi odpravili strahove češkega predsednika. Ta bi z nenavadno zahtevo menda rad preprečil, da bi dediči sudetskih Nemcev, ki so bili po drugi svetovni vojni izgnani iz Češkoslovaške, lahko vlagali odškodninske zahtevke.
Politično izjavo, ki naj bi jo najvišji državniki Unije potrdili na bližnjem vrhu (29. in 30. oktobra), bi pozneje kot protokol vključili v eno naslednjih pogodb EU. Tako bi dobila enako pravno veljavo kot izvzetje Britanije in Poljske, ki sta si to koncesijo izbojevali že na pogajanjih o lizboni. V Berlaymontu upajo, da bo Klaus v primeru ugodne razsodbe ustavnega sodišča ratifikacijsko listino podpisal brez umetnih zahtev. Kajti »v interesu Češke je, da ne zavlačuje še naprej«, je opozoril Barroso. Toda češki predsednik vztraja - prek svojega generalnega sekretarja je že sporočil, da »nejasna izjava ne bi zadostovala«.
Več v sredini tiskani izdaji Dela
