Klimatologi o podnebnih spremembah

V Parizu poteka štiridnevno srečanje vodilnih klimatologov. Poročilo o podnebnih spremembah, ki ga bodo predstavili v petek, bo opozorilo na naraščanje temperature in gladine morja po vsem svetu.

Objavljeno
30. januar 2007 09.05
Na Eifflov stolp so aktivisti Greenpeacea izobesili velikanski napis It's not too late (Ni še prepozno)
Pariz – V francoski prestolnici se je včeraj začelo štiridnevno srečanje vodilnih klimatologov. Poročilo o podnebnih spremembah, ki ga bodo predstavili v petek, bo opozorilo na naraščanje temperature in gladine morja po vsem svetu. »Še nikdar ni bilo takšnega zanimanja za zanesljive podatke o globalnem segrevanju ozračja,« je izjavil predsednik medvladne skupine Združenih narodov o podnebnih spremembah Rajendra Pačauri. »Upamo, da bo poročilo prepričalo ljudi, da se podnebje dejansko spreminja, da smo za te spremembe v dobršni meri odgovorni vsi in da moramo čim prej spremeniti naš način življenja,« je poudaril eden od avtorjev poročila Kenneth Denman.

Dolgo pričakovani dokument, prvi po letu 2001, pa že zbuja zaskrbljenost med udeleženci, ker menda ni dovolj oster. Gladina morij, denimo, naj bi se do leta 2100 dvignila celo manj, kakor je zapisano v poročilu iz leta 2001. Mnogi znanstveniki zavračajo nove podatke o dvigu gladine »le« za 13 do 58 centimetrov. Poročilo ne upošteva nedavnega taljenja ledenih plošč na Grenlandiji in Antarktiki, poudarjajo. Leta 2002 se je od Antarktike odlomil 3250 kvadratnih kilometrov velik kos ledu in izginil v vsega 35 dneh. Nedavna študija Nase pa je ugotovila, da se na Grenlandiji vsako leto stali 221 kubičnih kilometrov ledu.

Kljub kritikam pa je medvladna skupina Združenih narodov pravzaprav drzna v svojih napovedih, saj mora njeno poročilo potrditi 154 držav – tudi ZDA in z nafto bogate države. Ameriški predsednik Bush je prejšnji teden v kongresu prvič priznal, da je globalno segrevanje ozračja neizpodbitno dejstvo. Posledice podnebnih sprememb se po svetu kažejo kot izjemni vremenski pojavi in sprememba padavinskih režimov. Indonezija, denimo, lahko že do leta 2030 zaradi dviga morske gladine ostane brez 2000 od skupno 18.000 otokov, je poudaril indonezijski okoljski minister Račmat Vitoelar.

Iz tiskanega Dela.