Zadnje poročilo je posebno zaradi dveh razlogov. Prvič, ker se ne osredotoča na primere, ki so za povprečnega Američana težko predstavljivi, kot sta na primer dvig morske gladine na kakšnem tihomorskem otoku ali odtajanje ledene skorje na južnem tečaju. Znanstveniki so v poročilu navedli konkretne ameriške primere, kot so poplavljeni jezovi v Južni Karolini, uničeni pridelek na planotah srednjega zahoda in pojav bolezni, ki jih je je povzročil porast mrčesa na Floridi.
Podnebne spremembe so sicer razvidne tudi v požarih, ki še vedno pustošijo v Kaliforniji in v čedalje silovitejših orkanih in neurjih na jugovzhodni obali ZDA.
Drugič, poročilo je bistveno, ker opozarja na negativni učinek podnebnih sprememb na rast ameriškega gospodarstva, kar je v nasprotju s trditvami Bele hiše, da prizadevanje za zmanjševanje toplogrednih plinov škodi gospodarstvu.
Večje izgube kot znaša BDP
Ameriških znanstveniki navajajo, da so od leta 2015 podnebne spremembe povzročile 400 milijard dolarjev škode. Po njihovih napovedih bodo do konca stoletja določene gospodarske panoge v posameznih zveznih državah utrpele večje izgube kot pa znaša njihov BDP. Precejšnja gmotna škoda naj bi nastala tudi v obmorskih državah, kot so Kalifornija, Florida, New York in Louisiana, saj bo zaradi naraščanja morske gladine določene predele držav povsem poplavilo. Uhajanje vode na vozišča in v stanovanjska poslopja v nekaterih predelih Miamija že zdaj potrjuje tovrstne napovedi.
Predsednik Donald Trump in njegovi podporniki še vedno ne verjamejo, da so podnebne spremembe nastale kot posledica človekovih dejavnosti. Trump je označil podnebne spremembe kot »drago politično zvijačo«, ki škodi ameriškim državljanom.
Po objavi znanstvenega poročila je predsednik izrazil dvom v obstoj podnebnih sprememb. Njegove trditve naj bi potrdil tudi hladni val, ki je zajel celinsko ZDA. Med praznovanje zahvalnega dneva je tvitnil: »Brutalni in podaljšani udarec mraza lahko podre vse rekorde - kaj se je zgodilo z globalnim segrevanjem?«