Kljub številnim protestom ostaja Bush odločen

Washington/New York/Bagdad - Varnostna prizadevanja v Iraku bodo rezultate prinesla šele čez več mesecev in ne v nekaj dnevih ali tednih, je ob četrti obletnici ameriške invazije na Irak napovedal ameriški predsednik George Bush. Vendar zdaj ni pravi čas, da bi ameriške sile v Iraku pospravile kovčke in odšle domov, je še dejal predsednik Bush.

Dopoldne po lokalnem času je ameriški predsednik predsedoval svetu za nacionalno varnost, ki je obravnaval vojno v Iraku, nato pa je v video konferenci spregovoril z iraškim premierom Nurijem al Malikijem, so sporočili iz Bele hiše.

Rice: Na začetku invazije bi morali Američani v Irak poslati več vojakov

O vojni v Iraku je danes spregovorila tudi ameriška zunanja ministrica Condoleezza Rice, ki je v več televizijskih nastopih branila odločitev za invazijo na Irak. Obenem pa je priznala, da je ameriška administracija morda napravila napako, ker ni že v samem začetku v Irak poslala dovolj vojakov, da bi v kali zajezili sektaško nasilje. Iračani napredujejo na poti proti demokraciji, je bila kljub vsemu prepričana. Poudarila pa je, da bo pri tem potrebna potrpežljivost.

Tudi četrta obletnica napada zaznamovana s številnimi protesti

Tako kot vse dosedanje obletnice napada na Irak tudi letošnjo po svetu zaznamujejo protesti, ki so se v ZDA začeli že v petek in bodo potekali še danes. V ZDA so od petka pripravili kakih tisoč protestov proti vojni v Iraku in za umik ameriških vojakov iz te države. V New Yorku se je po navedbah organizatorjev, skupine Združeni za mir in pravico, v nedeljo zbralo od 25.000 do 30.000 ljudi, o podobnem številu pa poročajo tudi iz Washingtona in Los Angelesa.

Središče newyorškega Manhattna je v dneh pred četrto obletnico invazije v Iraku tako napolnila pisana množica študentov, kolesarjev, veteranov vojne v Vietnamu in glasbenikov s slogani, kot so "Vrzite Busha, ne bomb", "Štiri leta so predolgo" in "Vojaki ven zdaj".

"Ne gre za kako čudno, levičarsko gibanje. To je glas ljudstva," je na zborovanju opozoril ameriški igralec Tim Robbins, sicer znan kritik vojne v Iraku. "Američani želijo, da se ta vojna konča. Kdaj jim bomo torej prisluhnili," se je še vprašal Robbins.

Podobni protesti so v nedeljo potekali tudi v San Franciscu, Portlandu, Oregonu in drugih ameriških mestih. Dan pred tem, v soboto, pa je koalicija skupin proti vojni v Iraku pripravila tudi množičen pohod na Pentagon v spomin na podoben pohod pred 40 leti, ko je bila na vrhuncu vojna v Vietnamu. Tokratni protest je za razliko od vietnamskega minil mirno.

V Washingtonu se je sicer zbrala tudi peščica Američanov, ki so izrazili podporo vojni in protestnike zmerjali s strahopetci in izdajalci, vendar pa protivojna večina nezadržno narašča. Ameriški predsednik George Bush se kljub temu ni želel soočiti s protestniki v Washingtonu, ampak se je umaknil v Camp David.

Hitra vojaška zmaga in večletno "stabiliziranje razmer"

Pred štirimi leti na današnji dan po ameriškem času oziroma v torek po iraškem času se je pod ameriškim vodstvom začela invazija na Irak, ki se je po hitri vojaški zmagi prelevila v podaljšano stabilizacijo razmer, ki ji še ni videti konca. Koalicija voljnih, s katero so si ZDA zagotovile delno legitimnost brez izrecne podpore Varnostnega sveta ZN, se vse bolj krči, tako kot tudi potrpežljivost Američanov, ki so novembra lani v kongresu zagotovili večino demokratom.

Dva meseca po napadu je ameriški predsednik George Bush maja 2003 z nastopom na letalonosilki slovesno naznanil konec vojaških operacij v Iraku, kar se mu je nato vsako leto maščevalo, saj vojni, ki se je prelevila v državljansko, ni videti konca. Namesto da bi se spopad končal, se poglablja.

Američani ostajajo v Iraku vse bolj osamljeni

Bush je v zadnjem poskusu rešitve nastalih razmer v začetku letošnjega leta odredil napotitev dodatnih 21.500 ameriških vojakov v Irak, medtem ko se koalicija voljnih, ki so jo ZDA oblikovale pred napadom na Irak, ker v VS ZN niso dosegle sprejetja resolucije s pooblastilom za napad na Irak, vse manjša. Iz Iraka so se začeli umikati celo najtrdnejši zavezniki ZDA, Britanci.

V koaliciji voljnih poleg ZDA s svojimi vojaki sicer aktivno sodeluje še 20 držav: Albanija, Armenija, Avstralija, BiH, Bolgarija, Češka, Danska, Salvador, Estonija, Gruzija, Kazahstan, Latvija, Litva, Makedonija, Moldavija, Mongolija, Poljska, Romunija, Južna Koreja in Velika Britanija. Kot kaže seznam State Departmenta, sodelujejo tudi Japonska, Portugalska, Singapur in Ukrajina, ki pa v resnici tam nimajo več svojih vojakov.

Držav, ki imajo v Iraku svoje vojake, je sicer več kot 30, saj Fidži in Gruzija sodelujeta v misiji ZN (UNAMI), nekatere pa v misiji zveze NATO, ki v Iraku zgolj uri iraške varnostne sile. V slednji z dvema vojaškima inštruktorjema sodeluje tudi Slovenija.

Iz koalicije voljnih so se doslej umaknile Nikaragva, Honduras, Dominikanska republika, Filipini, Tajska, Nova Zelandija, Tonga, Portugalska, Nizozemska, Madžarska, Singapur, Norveška, Ukrajina, Japonska, Italija, Slovaška in Španija. Umik načrtujejo tudi Poljska, Danska in Litva, navzočnost svojih sil sta zmanjšali Južna Koreja in Velika Britanija. Ena redkih držav, ki je pripravljena povečati število vojakov, je Gruzija. Poleg ZDA imajo v Iraku največ vojakov Britanci in Južnokorejci (več kot tisoč), sledita Gruzija in Poljska (okrog 900), Romunija (600) in Avstralija (550), veliko držav pa jih ima manj kot sto.

Razdeljena ameriška javnost...

Ameriška javnost je glede vojne sicer še vedno precej zmedena, saj po vseh anketah najmanj 60 odstotkov vprašanih ne podpira Busheve politike in prav toliko jih želi določitev datuma za umik iz Iraka, obenem pa jih prav toliko nasprotuje odvzemu finančnih sredstev za vojno, kar je verjetno edini učinkovit način, da se bo končala.

Vojna je doslej stala več kot 500 milijard dolarjev, življenje pa je izgubilo najmanj 3200 ameriških vojakov in več deset tisoč Iračanov. Prav toliko ameriških vojakov je bilo ranjenih. Napredek medicine je omogočil, da je veliko ranjencev preživelo, vendar pa je letos izbruhnil škandal z obupnimi razmerami v bolnišnicah v ZDA, kjer ti vojaki okrevajo.

Busheva administracija ne more končati vojne, dokler ne bo v Iraku zavladal vzdržen mir in se bo lahko nova demokratična oblast, naklonjena ZDA, obdržala tudi brez pomoči ameriške vojske.

… in politiki

Razlog za napad, to je obstoj orožja za množično uničevanje v Iraku, ki naj bi ogrožal celo ZDA, je štiri leta po začetku vojne dokončno ovržen, nenazadnje tudi zaradi obsodbe nekdanjega šefa kabineta podpredsednika ZDA Dicka Cheneyja Lewisa Libbyja. Ta je bil obsojen, ker je sodeloval v prizadevanjih za diskreditacijo kritika vojne, veleposlanika Josepha Wilsona, z obveščanjem novinarjev o njegovi ženi, tajni agentki CIA Valerie Plame.

Cheney sicer še vedno vztraja, da je imel usmrčeni diktator Iraka Sadam Husein stike z mednarodno teroristično mrežo Al Kaida in ogrožal ZDA z kemičnim, biološkim in jedrskim orožjem, vendar pa so se razlogi za vojno že pred leti spremenili v prizadevanje za oblikovanje demokratične države na Bližnjem vzhodu, ki bo osnova za širjenje demokracije v regiji. Od tega je sedaj prednostna naloga ustvarjanje stabilnih razmer, da Irak ne postane odskočna deska za načrtovanje terorističnih napadov Al Kaide po svetu.

Predsednica predstavniškega doma kongresa, demokratka iz Kalifornije Nancy Pelosi je ob četrti obletnici vojne izjavila, da je šlo za vojno po izbiri in da imajo zaradi nje 3200 mrtvih vojakov, milijarde porabljenih dolarjev, desetine tisočev ranjenih, najslabšo vojaško pripravljenost po vojni v Vietnamu in slab ugled v svetu. Pelosijeva je prepričana, da si Američani želijo konca vojne, zato so lani na volitvah Američani zagotovili večino v kongresu demokratom.

Huseinovega sodelavca Ramadana bodo ponoči obesili

Sicer pa bodo v noči na torek obesili nekdanjega iraškega podpredsednika Taho Jasina Ramadana, ki ga je posebno iraško sodišče zaradi zločinov proti človečnosti ob pokolu šiitov v vasi Dudžail v 80. letih 20. stoletja obsodilo na smrt, je nocoj iz Bagdada sporočil odvetnik nekdanjega iraškega predsednika Sadama Huseina. Kot je še povedal, je Ramadan novico o usmrtitvi sprejel mirno in brez strahu, domače pa je prosil, naj molijo zanj.

Dosmrtno kazen spremenili v smrtno

Iraško prizivno sodišče je sicer v četrtek potrdilo smrtno kazen za nekdanjega iraškega podpredsednika, potem ko je presodilo, da je dosmrtna kazen premila.

Posebno sodišče je 5. novembra lani Ramadana obsodilo na dosmrtno ječo zaradi pokola 148 šiitov v vasi Dudžail leta 1984, medtem ko so bili Sadam Husein in dva soobtoženca obsojeni na smrt.

Sadam Husein je bil obešen 30. decembra lani, njegov polbrat in nekdanji vodja tajne policije Barzan Ibrahim al Tikriti ter nekdanji predsednik revolucionarnega sodišča Avad Ahmed al Bandar pa 15. januarja. Trije soobtoženci, nekdanji člani stranke Baas, so bili obsojeni na 15 let zapora, četrti pa je bil oproščen.