Ko Evropa ponudi pomoč

Ekipa bruseljskih uradnikov v realnem času spremlja nevarnosti in koordinira pomoč.

Objavljeno
28. julij 2018 08.05
Posodobljeno
28. julij 2018 08.19
Zaposleni v Središču za odzivanje v izrednih razmerah v Bruslju v realnem času zbirajo informacije, spremljajo nevarnosti ter v sodelovanju s članicami usklajujejo odziv na naravne nesreče ter razporejajo sredstva. FOTO: evropska komisija DG-Echo
Že več dni gori na Švedskem, z ognjem se spopadajo tudi v Latviji in Grčiji, kjer so požari pod nadzorom, reševalci iščejo pogrešane in popisujejo škodo. Požarna nevarnost je visoka v južnem delu Skandinavije, Francije in Italije ter v delih Španije in Češke. Medtem majhna ekipa uradnikov v Središču za odzivanje v izrednih razmerah (ERCC) v Bruslju na velikih zaslonih krizne sobe v realnem času zbira informacije, spremlja nevarnosti ter v sodelovanju s članicami usklajuje odziv na naravne nesreče ter razporeja sredstva.

V ponedeljek zvečer, le nekaj ur po tem, ko so blizu Aten izbruhnili požari, v katerih je umrlo več kot 80 ljudi, je Grčija aktivirala mehanizem EU za civilno zaščito in poslala v Bruselj prošnjo za pomoč. V ERCC, operativnem središču civilne zaščite EU, so prošnjo za gasilske okrepitve in letala za gašenje posredovali v centre za zaščito in reševanje v 34 državah, kolikor jih sodeluje v mehanizmu. Zgodaj zjutraj so bila štiri letala iz Italije in Romunije ter okoli 60 gasilcev in zdravstvenih delavcev iz Cipra na poti v Grčijo. Atenam so ponudile pomoč Bolgarija, Hrvaška, Portugalska, Malta, Črna gora in Španija, ki je nekaj dni pozneje poslala svoji letali na vzhodno obalo Atike.

image
Zaposleni v Središču za odzivanje v izrednih razmerah v Bruslju v realnem času zbirajo informacije, spremljajo nevarnosti ter v sodelovanju s članicami usklajujejo odziv na naravne nesreče ter razporejajo sredstva. FOTO: evropska komisija DG-Echo

 

Za prizadete države pomoč brezplačna


Ker lahko posledice večjih nesreč ali drugih izrednih razmer presegajo zmogljivosti za odzivanje posamezne države članice, ERCC koordinira hiter odziv – pomoč je na poti v nekaj urah – in podporo državi glede na njene potrebe in zmogljivosti drugih članic. Iz bruseljske baze lahko usklajujejo odziv na več žariščih hkrati. V istem obdobju sta mehanizem poleg Grčije aktivirali Švedska in Latvija, kjer prav tako pustošijo gozdni požari. Članice mehanizma so poslale v Skandinavijo več kot 340 gasilcev, 60 vozil in osem letal, oblastem v Rigi pa pomagajo z evropskim satelitskim sistemom Copernicus, s katerim določajo požarno nevarna območja.

image
Evropska pomoč pri gašenju požarov v Grčiji, Latviji in na Švedskem. FOTO: Delo


Pomoč je za prosilke brezplačna, komisija pa sofinancira tudi stroške prevoza ljudi in opreme. V mehanizmu poleg osemindvajseterice sodelujejo Islandija, Norveška, Srbija, Črna gora, Makedonija in Turčija. Za njihovo pomoč lahko zaprosijo tudi druge države, kar se je zgodilo ob velikih poplavah v BiH, potresu v Nepalu in izbruhu ebole v Afriki.
 

Žledolom in poplave


Slovenija je pomoč v mehanizmu aktivirala dvakrat; leta 2014, ko je državo prizadel žledolom, je zaprosila za generatorje, leta 2015, v času begunske krize, pa za odeje, šotore in postelje za oskrbo ljudi. Pomoč je od leta 2014 zagotovila v osmih primerih; največkrat ob poplavah in begunski krizi. Podporo je ob izbruhu vojne poslala tudi Ukrajini.

V mehanizmu poleg držav EU sodelujejo Islandija, Norveška, Srbija, Črna gora, Makedonija in Turčija.