Ko je evtanazija dovoljena

New Delhi - Zakonska določitev oblik prekinjanja življenjskih funkcij z namenom olajšati trpljenje bolnikov Indijo postavlja ob bok peščici držav, ki so se v preteklosti odločile za podoben korak. Sodišče je sodbo podalo na odmevnem primeru Arune Šanbaug, nekdanje medicinske sestre, ki je pred 37 leti padla v komo in je od takrat po opisih sodeč v vegetativnem stanju. Kljub odločitvi o pogojih za izvedbo evtanazije je bila prošnja njenih znancev po prekinitvi prisilnega hranjenja zavrnjena.

Kakršna koli uporaba zdravil, ki bi bolniku prizadejala smrtni udarec, oziroma t. i. oblike aktivne evtanazije še vedno ostajajo nezakonite. Dovoljena je »pasivna evtanazija, vendar mora biti izvedena pod nadzorom višjega sodišča«, sta v svoji razsodbi med drugim zapisala vrhovna sodnika. Po razlagah pravnih strokovnjakov gre predvsem za primere, če bi se bolnik odrekel hrani in vodi ter ohranjanju življenjskih funkcij. Pri odločanju o upravičenosti prošenj bi prvo besedo imeli zdravniki.

Prve težave so se pokazale že v samem povodu za sodbo. Za 63-letno Aruno Šanbaug, nekdanjo medicinsko sestro, ki je pred 37 leti zaradi napada in posilstva, med katerim so bile prekinjene njene dihalne poti, padla v komo, že skoraj štiri desetletja skrbi skupina zdravnikov in bolniških delavcev. Aruna, ki je medtem tako rekoč popolnoma oslepela in je priklenjena na bolniško posteljo, ne more ne jesti ne piti; v primerjavi s prejšnjimi leti se je njeno zdravstveno stanje po besedah znancev precej poslabšalo. Pinki Virani, priznana indijska novinarka in bolničina prijateljica, ki je pred 12 leti v njenem imenu na sodišču vložila prošnjo za prekinitev prisilnega hranjenja, je v celotnem postopku vztrajala, da zdravniki Aruno že 37 let ohranjajo v vegetativnem stanju in da je »tako rekoč mrtva«.

Sodišče prošnji Viranijeve ni ugodilo. Kljub strinjanju sodnikov o zakonitosti pasivne evtanazije, Viranijeva po njihovem mnenju ne more zastopati Arune in njenih želja. Poleg vprašanja opravilnih sposobnosti mumbajska bolnišnica, v kateri leži bolnica, ne pozna razlogov, ki bi upravičevali kakršne koli postopke za njeno evtanazijo. V nasprotju s trditvami Viranijeve odgovorni v bolnišnici zatrjujejo, da Arunino zdravstveno stanje ni kritično; sprememb v odzivanju bodisi na hrano bodisi na obrazno mimiko niso zaznali, še dodajajo.

Da Indijo čaka najverjetneje dolga razprava o evtanaziji, je med drugim potrdila državna oblast. Indijski pravosodni minister M. Veerappa Mojli o legitimnosti in legalnosti odločitve sodišča ni podvomil, a je hkrati poudaril nujnost po sprejetju zakonodaje, ki bo problem ustrezno naslovila. Indijska javnost pri vprašanju evtanazije ostaja razdeljena.