Tiskane izdaje
Peking - Kako občutljiv bo konec tedna za kitajsko-indijske odnose, se je pokazalo že v četrtek, ko so oblasti v New Delhiju zavrnile akreditacijo novinarjem, ki so nameravali spremljati dalajlamo na njegovi poti v Arunahal Pradeš. Indija, ki je sicer ponosna na svobodo svojih medijev kot na ključno razliko med njeno demokracijo in kitajsko enostrankarsko cenzuro, se je iz strahu začela vesti kakor Kitajska. Najprej je dalajlami dovolila potovati v sporno pokrajino in tako sprožila ostre proteste Pekinga, potem pa se je odločila, da o obisku lamaističnega »živega bude« v budističnem templju v mestu Tavang mediji ne bodo poročali.
Kitajce je odhod tibetanskega duhovnika v regijo, ki ima idilično sanskrtsko ime »dežela zarij in planin«, dvojno razjezil. Prvič, približno 90.000 kvadratnih kilometrov imajo za svoje ozemlje in so se zaradi njega že vojskovali z Indijo. In drugič, ko se na ozemlje, za katero se potegujeta obe državi, napoti sveti človek, ki ga imajo oblasti v Pekingu za »separatista«, se Kitajska takoj vpraša, kaj ji hoče s tem sporočiti sosednja sila in ali ima ta najnovejši izziv širši pomen, ki morda vsebuje še eno opozorilo Indije, da v New Delhiju skrbno spremljajo novi val iskrenosti med kitajskim in pakistanskim vojaškim vrhom.
Dalajlamov obisk poln simbolov
Dalajlama bo v Tavang prišel v nedeljo. Tam ga bo pričakalo 800 budističnih menihov, ki bodo spremljali njegovo tridnevno molitev. Vse mesto je urejeno na čast visokega obiska. Lamaistični poglavar bo odprl tudi novo bolnišnico in tako zaznamoval pol stoletja od svojega bega s Tibeta. Še en razlog za jezo Kitajcev je ta, da je dalajlama spomladi leta 1959 po neuspeli vstaji Tibetancev proti komunistični oblasti pobegnil v Indijo ravno skozi Tavang, ki ima zato za lamaistične vernike poseben pomen.
Peking je te dni nekajkrat obtožil dalajlamo, da z odhodom v Arunahal Pradeš kvari indijsko-kitajske odnose, a to je bila bolj grožnja New Delhiju, naj ne uporablja kitajske diaspore za orodje protikitajske manipulacije.
V odnosih med silama pa so se znova nakopičile točke trenja, ki tako rekoč niso povezane z lamaističnim svetim človekom. Med indijskimi političnimi analitiki je znova začela krožiti teorija o Kitajski kot hegemonistični nevarnosti, oblasti v New Delhiju pa so pred kratkim začele omejevati odobravanje poslovnih vizumov za kitajske državljane, da bi tako nadzorovale prihod kitajske delovne sile v Indijo. Uradni Peking trdi, da so ti ukrepi ogrozili obstoj približno 25.000 Kitajcev v Indiji.
Besedni boj med sosedama se je začel že prejšnji mesec, ko je premier Manmohan Singh obiskal Arunahal Pradeš, kjer se je pred lokalnimi volitvami vključil v kampanjo za Kongresno stranko. S tem je hotel pokazati, da bo v pogajanjih o mejah s Kitajsko ostal enako nepopustljiv kakor nacionalisti, ki ga obtožujejo prevelikega gospodarskega približevanja Pekingu. Takoj nato je Singh napovedal, da bo Tavang obiskal tudi dalajlama, v odgovor na kitajsko godrnjanje pa je poudaril, da je lamaistični poglavar »častni gost Indije«, ki ima pravico svobodno obiskati kateri koli predel države.
Indijski analitiki v vsem tem prepoznavajo zelo različne načine reševanja problemov. Za New Delhi je pomembneje poudarjati meje, Kitajska pa bi bila pripravljena trgovati celo ob nerešeni mejni črti, a je zanjo najpomembnejše reševanje tibetanskega vprašanja. Takšno globoko nerazumevanje pa je seveda lahko vir nevarnejših sporov. Prepoved odhoda novinarjev v Arunahal Pradeš pa je znamenje, da bo Indija tudi tokrat izbrala pragmatičen izhod iz napetosti.
Iz petkove tiskane izdaje Dela
