Koalicija poguma, podčrtana z rumeno

Berlin - »Črno-rumeni niso zbrali poguma in povedali ljudem, da živijo v hudi gospodarski krizi in da ne morejo pričakovati daril. To bi najbrž skoraj vsak razumel, še zlasti zdaj. Namesto tega bodo še naprej delali, kakor da sploh ni krize in kakor da krize sploh ne more biti, dokler je v deželi na oblasti Angela Merkel.« Tako so v Spieglu dan po končanih koalicijskih pogajanjih ostro in brez kančka milosti »raztrgali« načrte prihodnjih vladajočih, ki po pisanju tednika ne napvedujejo nobenega preboja, ampak zgolj ženejo državo v še večje zadolževanje.

Pogajanja konservativcev (CDU/CSU) in liberalcev (FDP) so trajala skoraj tri tedne. Končala so se v noči na soboto, dve uri po polnoči. Še isto dopoldne je trojica voditeljev strank samozavestno nastopila pred berlinsko sedmo silo. Največ je bilo govora o pogumu, prihodnosti, novi dobi, ki naj bi se v Nemčiji začela s sestavo črno-rumene vlade. Takšna naveza je nazadnje vladala v času kanclerja Helmuta Kohla (1982-1998), za sabo pa je pustila razvpiti »reformni zastoj«, vključno z milijardnim primanjkljajem v državni blagajni.

»Potrebujemo dolgoročne premike, da bomo kos 21. stoletju,« je povedala voditeljica CDU Angela Merkel. Vodja liberalcev Guido Westerwelle v soju žarometov, tako pred novinarji kakor na nedeljskem kongresu svoje stranke, ni skrival zadovoljstva nad doseženim, zlasti glede zniževanja davkov. Ob štirinajstih milijardah razbremenitev, ki jih je že uzakonila dosedanja črno-rdeča vlada, naj bi prebivalcem v prihodnjih letih skupno ostalo v žepih še 24 milijard evrov. V programu prihodnje vlade je po njegovem prepričanji očiten rumeni (liberalni) rokopis.

»Okrepili bomo srednji sloj. Razbremenjeni bodo ljudje z nižjimi in srednjimi prihodki. Več olajšav bodo dobile družine. Tistim, ki takšen program razglašajo za nesocialno politiko, v njihovi norosti ni pomoči,« je v nedeljo na kongresu FDP v enem od hangarjev zaprtega zgodovinskega letališča Tempelhof v Berlinu grmel prihodnji nemški zunanji minister in drugi človek vlade Westerwelle. Tudi načrtovane velike naložbe v izobraževanje naj bi nakazovale, da se Nemčiji postavljajo novi temelji za prihodnost.

Nižje davčno breme je za prebivalce Nemčije spodbudna novica, a se v javnosti ob tem postavlja vprašanje, kako se bo na drugi strani napolnila že tako prazna državna blagajna. Dosedanji notranji minister Wolfgang Schäuble, ki bo v vladi prevzel najtežji, finančni resor, je opozoril, da je uravnoteženi proračun v prihodnjih letih utopija, saj se bo država morala zadolževati. O varčevalnih ukrepih in zmanjševanju dolga naj bi začeli razmišljati šele, ko se bo kriza končala.

Predsednik münchenskega inštituta Ifo Hans-Werner Sinn je prepričan, da so nižji davki - kljub posledično večjemu zadolževanju - smotrni kot sredstvo za stabilizacijo gospodarstva. »Drugače kakor pri državnih konjunkturnih programih (tudi financiranih s posojili) ljudje, ki bodo z nižjimi davki imeli na razpolago več denarja, sami odločajo, kaj bodo kupovali,« je Sinn prejšnji teden povedal v pogovoru s tujimi dopisniki. Saniranje proračuna v današnjem času da bi bilo (tako kakor ob koncu weimarske republike) scenarij za zaostrovanje krize.

Ob davčnih olajšavah na drugih področjih temeljitih premikov ne bo. Izjema bi utegnilo biti področje jedrske energije, saj se prihodnji vladajoči strinjajo s podaljšanjem roka delovanja varnih nukleark. Po veljavni ureditvi, sprejeti v času rdeče-zelene vlade Gerharda Schröderja, se sicer rok za zaprtje vseh jedrskih elektrarn izteče leta 2021. Tudi na zdravstvenem področju, ki ga bremenijo milijardne luknje državnih zavarovalnic, so napovedani višji prispevki zavarovancev.

Več v ponedeljkovi tiskani izdaji Dela