Tiskane izdaje
Rim – Se sploh zavedate, kaj se nam dogaja? Policija ne more ustaviti trgovanja z mamili, ker je povpraševanje tolikšno, da cene nenehno padajo, mamila preprodaja kdor koli, samo pri vas v deželi Kampaniji smo v zadnjem letu zasegli tono kokaina, v vsej državi več kakor štiri tone. Tako je spregovoril italijanski notranji minister Giuliano Amato na srečanju o prepotrebnem razvoju zaostalega juga v Neaplju. Kokain preplavlja šole, bolnišnice, pisarne, tovarne, po vsej državi ga spreminjajo v zdravilo proti depresiji, je zaskrbljen Amato.
Povpraševanje se neverjetno veča, prihaja iz na videz najbolj urejenih družin, mamila iščejo odrasli, mladostniki in otroci, od policije ne morete zahtevati čudežev in pričakovati, da bo to čez noč ustavila, je lokalne politike v Kampaniji posvaril notranji minister. Toda njegov klic je bil namenjen vsej državi. Opozoril je, da so kokain našli pri politikih, odvetnikih in zdravnikih, pri uslužbencih in študentih, pri direktorjih in pri zidarjih.
Minister pretirava, so komentirali nekateri, strokovnjaki pa so takoj ponudili dodatne podatke, ki so še za odtenek bolj skrb zbujajoči. Spomnili so na poslance, ki jih je s prevaro odkrila Berlusconijeva televizija, pa na lansko odkritje sanitarnih oblasti, da je v reki Pad toliko sledov kokaina, da ga je bilo mogoče zaznati brez velikih tehničnih ali znanstvenih zapletov. V obliki urina priteka predvsem iz Torina in Milana, dveh najrazvitejših in najbogatejših mest, kjer je tudi ritem dela in življenja veliko hitrejši kakor drugod.
V Milanu, ki ima 1,2 milijona prebivalcev, se je – tako so pokazale nedavne raziskave javnega mnenja – kar desetina meščanov, se pravi 120.000, izrekla za odvisnike, nekateri sicer samo za občasne uživalce, večji del pa za redne. Cena na drobno je padla na 60 do 80 evrov za gram kokaina. Prej so imeli dostop samo najbogatejši, politična, poslovna in kulturna elita, zdaj si ga vsaj od časa do časa lahko privošči vsakdo. K temu je največ pripomogla konkurenca na trgu, tradicionalno največjemu, skoraj monopolnemu dobavitelju, kalabrijski 'ndrangheti, ki je dolgo držala visoke cene, se je postavila po robu predvsem albanska mafija, ki vse druge izrinja z nizkimi cenami.
Tudi preprodajalci kokaina v Milanu so drugi in drugačni kakor nekoč, pravijo milanski policijski viri. Nič več ni na daleč opaznih lumpov pred šolskimi poslopji; kokain delijo otroci svojim sošolcem med šolskimi klopmi, natakarji gostom v barih in restavracijah, odvetniki kolegom na sodiščih in odvetniških pisarnah.
Policijo je pretreslo, ko so med racijo sredi Milana odkrili, da kokaina med množico na trgu niso prodajali študenti, ampak njihov profesor. Policija ugotavlja, da so jo skoraj vsi prijeti dobro odnesli, zato se ji zdi nesmiselno loviti in zapirati ljudi, ki zjutraj mirno odidejo domov in v službo.
Preberite v sobotnem tiskanem Delu
