Tiskane izdaje
Vsi akterji v igri, ki so jo znova aktualizirale barikade na severu Kosova in nerealne zahteve kosovskih Srbov, so se odpravili na start z maksimalističnimi apetiti. Iz njih se bo na koncu kljub vsemu izcimil kompromis, čeprav ne bo zadovoljil niti Srbov niti Albancev na Kosovu.
Za zdaj se igra mačke z mišjo, ki ji še ni videti konca, nadaljuje po predvidljivem scenariju. Kosovski Srbi so odstranili del barikad, da bi tako omogočili nemoten prehod vozilom Kforja za oskrbo pripadnikov Natovih sil ob kosovsko-srbski meji. Kfor je delno odstranitev barikad označil za pozitiven, pa vendar nezadosten korak, kosovski Srbi, ki že več tednov vztrajajo na barikadah na severu Kosova, pa so v bližini mejnega prehoda Brnjak, kjer so Kforjevi vojaki odstranili barikado iz tovornih vozil, znova postavili cestno zaporo iz lesa in zemlje.
Poveljnik Natovih sil Erhard Drews je poudaril, da Kfor ne bo izkoristil možnosti prostega gibanja na severu Kosova, dokler to ne bo veljalo tudi za Eulex in druge institucije. Kosovski Srbi so odgovorili z novimi barikadami, župan srbske občine Zubin Potok Slaviša Ristić pa je izjavil, da Kforju očitno ni do prostega gibanja, temveč da je njihov cilj nasilno delovanje na severu pokrajine.
Srbska vlada je znova poudaril, da je dialog prava pot za odpravo težav na severu Kosova, državljane pa pozvala, naj ne nasedajo provokacijam in naj se vzdržijo nasilja proti pripadnikom mednarodnih sil. Za rešitev kosovskega vprašanja z dialogom in s prizadevanjem za spravo med srbskim in albanskim narodom se je zavzel tudi premier Mirko Cvetković. Rešitev je treba iskati z miroljubnimi sredstvi, je poudaril in pristavil, da bo na koncu sprejeta kompromisna rešitev, čeprav z njo ne bodo stoodstotno zadovoljni ne Srbi ne Albanci.
Zaradi Kosova pada podpora EU
Cvetković ni razkril dolgoročne rešitve, ki bi lahko bila sprejemljiva za obe strani, poudaril pa je, da so napete razmere na Kosovu vplivale na podporo vstopu Srbije v Evropsko unijo. Po njegovih besedah se je v preteklosti podpora srbskemu vstopu v EU gibala med 60 in 70 odstotki, po zadnjih dogodkih na Kosovu pa je prvič padla pod polovico. Sklenil je z mnenjem, da sta procesa vključevanja Srbije v EU in vprašanje Kosova ločena, čeprav je hkrati jasno, da EU v svoje vrste zagotovo ne bo hotela še enega problema, kakršen je ciprski.
Na drugi strani je kosovski parlament z veliko večino zavrnil zahtevo Gibanja za samoodločbo, naj kosovska policija sama odstrani barikade na severu Kosova, vlada v Prištini pa naj pretrga dialog z Beogradom. Poslanci so se z zavrnitvijo predloga izrekli za nadaljevanje dialoga in proti enostranskim akcijam kosovske policije na severu Kosova.
Kosovski premier Hashim Thaqi je odgovornost za razmere na severu delno pripisal tudi misiji OZN (Unmik), ki v tem delu države ni dosledno izvajala svojega mandata in zagotovila pravne države, s čimer je omogočila vzporedne nezakonite dejavnosti. Thaqi je napovedal konec srbskih vzporednih struktur na Kosovu, ki da se skrivajo za otroci in ženskami, ki jih na barikade vodijo na silo. Premier je še poudaril, da načrt Marttija Ahtisaarija, ki je boleč tudi za kosovske Albance, zagotavlja vse pravice manjšinam na Kosovu, tudi tamkajšnjim Srbom.
Potrebno bo sodelovanje obeh strani
Če je v interesu velikih sil, da konflikt na Kosovu ne ostane zamrznjen, bodo morale tudi Prištino pripraviti do tega, da pride na dan s predlogi rešitev glede upravljanja severa Kosova. Ker gre za ozemlje, na katerem v veliki večini živijo Srbi, ne zadostuje trmasto vztrajanje Prištine, da je to del njenega ozemlja, vse drugo pa da se bo rešilo samo po sebi. Če Srbi in Albanci desetletja niso znali živeti drug ob drugem, jih je v sobivanje še teže prisiliti po krvavem medetničnem konfliktu, kar je navsezadnje nazorno pokazalo zadnje desetletje, ko se reševanje problemov ni premaknilo z mrtve točke.
Svoj delež k rešitvi bo moral prispevati tudi Beograd, ker se lahko Srbija sicer poslovi od statusa kandidatke in polnopravnega članstva v EU. Čeprav v Srbiji vse od leta 1999 ohranjajo pri življenju tudi možnost razdelitve Kosova, je Beogradu jasno, da je nerealna, ker se je mednarodna skupnost odločila, da so meje tako na Kosovu kot na celotnem Balkanu dokončno začrtane in nespremenljive.
V Evropi poteka živahna diplomatska dejavnost, katere namen je najti kreativno rešitev za sever Kosova. Po mnenju analitikov sta možni dve rešitvi: da bi sever Kosova začasno upravljala EU ali pa da bi ustrezno prilagodili Ahtisaarijev načrt, s čimer bi severu Kosova zagotovili status evropske regije. Na koncu bo rešitev odvisna od pripravljenosti velikih sil, ki se v preteklosti niso menile za Beograd, da ustrežejo tudi njegovim pričakovanjem.
