Koncentrični krogi za leto 2020

V odnosih med Kitajsko in ZDA se je veliko stvari ustavilo. Vprašanje je, ali bodo »prvo fazo« trgovinskega sporazuma dosegli do konca tega leta, poleg tega se čedalje bolj zdi, da bodo preložili tudi odločitev o novih carinah za preostalo količino kitajskega izvoza v ZDA. Vodstvo v Pekingu je ocenilo, da je v takšnem klinču najpametneje razvijati odnose z najpomembnejšimi ameriškimi zavezniki.

Prva med njimi je, seveda, Evropska unija. »Prihodnje leto bo za Kitajsko leto Evrope,« je na nedavnem forumu, ki je bil posvečen kitajski zunanjepolitični strategiji, napovedal Feng Zhongping, namestnik direktorja Inštituta za sodobne mednarodne odnose. »Kitajska si mora razširiti manevrski prostor v mednarodnih odnosih, zlasti v odnosih z EU, Rusijo in Indijo. Sredi napetosti z ZDA prav gotovo ne bomo sedeli križemrok.«

Kitajsko-evropski dialog

V kitajskem državnem vodstvu so se začele priprave na »evropsko leto«. Zunanji minister Wang Yi bo v soboto prišel na uradni obisk v Slovenijo, nato bo odpotoval v Bruselj. Predstavil bo seznam tem, o katerih bo v prihodnjih mesecih potekal kitajsko-evropski dialog. Razvrščene bodo v koncentričnih krogih. Največji bo pomenil temeljno načelo multilateralnosti, nove faze globalizacije in ohranjanja mednarodnih institucij, denimo Svetovna trgovinska organizacija, kot stebrov svetovne ureditve, ki jih je treba reformirati, nikakor pa (še) ne ukiniti.



Naslednji krog se imenuje pobuda (gospodarskega) pasu in (svilne) poti. Kitajski funkcionarji bodo poskusili na vse mogoče načine prepričati čim več članic EU, naj eksplicitno podprejo ta velikanski projekt in se vključijo vanj.

Sledi krog, ob katerem bo poskusil kitajski zunanji minister pojasniti Evropejcem, da se jim v skrbi za človekove pravice, svoboščine in avtonomijo kitajskih območij, kot sta Hongkong ali Xinjiang, ni treba pridružiti Američanom. Stopnja ostrine v glasu Wang Yija bo odvisna od odziva evropskih funkcionarjev. Če bodo preveč zagovarjali stališče, da so taborišča za prevzgojo muslimanskih Ujgurov ali nasilje policije v spopadih z demonstranti v Hongkongu nesprejemljivi, jih bo Wang Yi spomnil, da so v preteklosti Evropejci kolonizirali dele kitajskega ozemlja. Kitajska ni nikoli osvojila niti pednja evropskih tal.

Ime naslednjega kroga je Huawei. Natančneje, 5G. Kitajski zunanji minister je strog pogajalec. Velikokrat poudari, da ne prenese besede ne. Tudi on bo – tako kot vsi drugi kitajski visoki funkcionarji – postavil osnovno tezo: EU je samostojna entiteta, ki ji ni treba v vsem ubogati Amerike. Zakaj ne bi prav prek vprašanja Huaweia in gradnje infrastrukture za peto generacijo brezžičnega omrežja tako sebi kot drugim dokazala, da so lahko njene odločitve drugačne od tistih, ki jih sprejema Bela hiša?

Lobiranje za drugi tir

Najmanjši krog v srcu seznama tem za pogovor bo v vsaki evropski državi drugačen in se bo nanašal na projekte, o katerih vodstvo v Pekingu pričakuje, da jih bodo zaupali njihovim državnim podjetjem. V Sloveniji je to gradnja drugega tira od Divače do Kopra, za kar je korporacija China Road and Bridge pred nekaj leti pokazala veliko zanimanje. Zdaj so Kitajci ustanovili konzorcij, ki ga kot posojilodajalka podpira njihova Izvozno-uvozna banka (Exim), in prepričani so, da bodo na mednarodnem razpisu dali najugodnejšo ponudbo. Kitajski zunanji minister bo odkriti lobist. Osredotočil se bo na vprašanje kitajske delovne sile, ki bi gradila progo, in brez dvoma se bo dobro pripravil na ta del pogovora. Natančno bo vedel, koliko kvalificiranih delavcev primanjkuje Sloveniji in koliko delovnih dovoljenj za tujce bo morala izdati prihodnje leto. Zakaj torej ne bi spustila na svoja tla Kitajcev?

Prihodnje leto bo tudi za EU leto, posvečeno Kitajski. Eden od prvih telefonskih pogovorov, ki so jih imeli novi funkcionarji v Bruslju, ko so začeli opravljati svoje dolžnosti, je bil pogovor z državnim vodstvom v Pekingu. Ali imajo tudi Evropejci koncentrične kroge, se bo pokazalo, ko bo minister Wang Yi prišel na obisk, posvečen prihajajočemu letu.