Tiskane izdaje
Berlin – Z upanjem in strahom je človeštvo vedno pogledovalo proti veliki žareči zvezdi na nebu, a je bilo Sonce doslej le težko dosegljivo za praktično uporabo. Zdaj pa v Nemčiji upajo, da bodo z izkoriščanjem sončne energije za poceni pridobivanje vodika zadovoljili energijske potrebe.
Znanstvenikom v Berlinu in nizozemskem Deltfu se je posrečilo razviti preprost način za cepitev vode na vodik in kisik s pomočjo sončne svetlobe in nemški minister za okolje, varstvo narave in varnost jedrskih reaktorjev Peter Altmaier že optimistično gleda v prihodnost. »Pričakujem, da bo raziskovanje znanstvenikov iz centra Helmholtz in z univerze Delft pripomoglo k lažjemu pridobivanju vodika kot doslej,« je povedal za časopis Frankfurter Allgemeine Zeitung.
Če je to res, bo Nemčija morda vendarle lahko rešila enega najtežjih gordijskih vozlov svojega razvoja, ki ga je sama zapletla z velikodušnimi subvencijami za obnovljive energijske vire. Te je na dolgi rok že pred desetletjem obljubila socialdemokratsko-zelena vlada kanclerja Gerharda Schröderja, njegova krščanskodemokratska naslednica Angela Merkel, nekoč tudi sama ministrica za okolje, pa je proces še pospešila po nesreči v japonski jedrski elektrarni Fukušima, ko se je Nemčija odločila za postopno slovo od klasične cepitve atoma. V Združenih državah Amerike so medtem odkrili tehnologije za cenovno ugodno izkoriščanje v skrilavcih ujete nafte in plina, in na drugi strani Atlantskega oceana se energija hitro cení, v evropski industrijski velesili pa njene cene podirajo vse rekorde in samo še vprašanje časa je, kdaj se bo k cenejši energiji začela seliti industrija.
Kanclerka Merklova je že povedala, da bodo morali proizvajalci obnovljivih energijskih virov poskrbeti tudi za njihovo trženje, a to skoraj zanesljivo ne bo dovolj za tako imenovani Standort Deutschland. Politična opcija, ki bo 22. septembra zmagala na nemških parlamentarnih volitvah, se bo morala takoj spopasti tudi z nezaželenimi posledicami dobrih okoljevarstvenih namenov. Za prenos obilne vetrne energije s severa na jug bodo potrebni gigantski elektrovodi, ki si jih ne želi nobena lokalna skupnost, v federalni Nemčiji pa zvezna vlada nikakor ni edina odločujoča pri teh stvareh. V svojih vrhuncih obnovljiva energija celo obremenjuje elektrovode sosednjih držav, ki se jim Nemčija ne bi rada zamerila, saj so jo pred kratkimi stiki že reševali iz tujine. Da bo zmeda popolna, negotova preskrba z obnovljivimi energijskimi viri prinaša tudi drugo renesanso premoga, kar zagotovo ne koristi okolju.
Velik del nemških energetskih težav bi odpadel že, če bi znali obnovljive energetske vire shraniti. Roel van de Krol in drugi berlinski znanstveniki prav pri tem vročem energetskem vprašanju zdaj obljubljajo rešitve. Načelo je znano že dolgo: električna energija sončne celice mora povzročiti delitev vode na vodik in kisik, saj je vodik mogoče hraniti neposredno ali pa spremenjenega v metan, dosedanji poskusi pa so za ta proces zahtevali zelo drage materiale ali pa se elektroliza sploh ni posrečila. Znanstvenikom v centru Helmholtz pa se je proces posrečil s cenejšimi materiali in umetna fotosinteza je videti bolj dosegljiva.
Roel van de Krol in njegovi sodelavci so rezultate svojih raziskav objavili v strokovni reviji Nature Communication. »Združili smo najboljše od obeh svetov,« je za nemške medije povedal de Krol. »Izkoristili smo kemično stabilnost in cenovnost kovinskega oksida in kakovost, a preprostost silicijeve sončne celice ter dosegli ugodno, toda stabilno in učinkovito celico.« Znanstveniki ne izključujejo povečanja izkoriščenosti, ura sončne energije na sto kvadratnih metrov nove celice pa naj bi zdaj že prinesla tri kilovatne ure energije. Pridobljeni vodik ali metan bi bilo mogoče uporabljati tudi kot gorivo.
Nemška vlada raziskave o hranjenju energije podpira s stotinami milijonov evrov in jim bo, če se bodo izkazale za obetavne, zagotovo namenila še več denarja. Nekateri pa že opozarjajo, da je do praktične uporabe sedanjih odkritij še dolga pot.
