Konec petletnega diplomatskega mrka

Velika Britanija spada med največje ruske gospodarske partnerice, kar je ostala tudi v času vohunskih in drugih škandalov. Zaradi njih so diplomatski odnosi v zadnjih letih povsem zastali, kar poskuša popraviti zunanji minister.

Objavljeno
02. november 2009 20.12
Polona Frelih
Polona Frelih
Moskva - Velika Britanija spada med največje ruske gospodarske partnerice, kar je ostala tudi v času vohunskih in drugih škandalov. Zaradi njih so diplomatski odnosi med državama v zadnjih letih povsem zastali, kar poskuša zdaj popraviti zunanji minister David Miliband, ki je Rusiji obiskal kot prvi šef britanske diplomacije v zadnjih petih letih. Bolj kot dvostranske peripetije je za obisk zaslužna mednarodna ofenziva glede vprašanja jedrskega Irana, ki je včeraj spet pokazal zobe. Iranski zunanji minister Manouchehr Mottaki je namreč pozval k spremembam dogovora o plemenitenju dveh tretjin njihovega urana v Rusiji in Franciji, ki so ga prejšnji teden sprejeli na sedežu Mednarodne agencije za jedrsko energijo na Dunaju.

Rusija in Velika Britanija, ki poleg Francije, Kitajske, Nemčije in Združenih držav Amerike, sodelujeta v šeststranskih pogajanjih glede iranskega jedrskega programa, se strinjata, da se je treba seznaniti tudi z najnovejšim iranskim predlogom glede plemenitenja urana v tujini, hkrati pa od njega zahtevata, da se do dogovora nemudoma opredeli.

London in Moskva enotna glede Irana

»Resnica je, da lahko Iran obravnavamo kot normalno državo samo, če se bo normalno tudi obnašal,« je bil na skupni tiskovni konferenci odločen Miliband. »Strinjam se, da mora Iran čimprej potrditi dogovor in inšpektorjem dovoliti nadzor nad doslej neznanim jedrskim objektom v bližini svetega mesta Qom. Prve informacije kažejo, da je Iran med prvim obiskom sodeloval z inšpektorji,« ga je dopolnil Lavrov.

Precej manj enotna sta bila glede odprtih dvostranskih vprašanj. Spor, povezan z umorom nekdanjega uslužbenca ruske tajne službe FSB Aleksandra Litvinenka, ki je zaradi zastrupitve z radioaktivnim polonijem v Londonu umrl pred natanko tremi leti, še ni dobil epiloga. Rusija se z vsemi štirimi otepa izročitve glavnega osumljenca, nekdanjega telesnega stražarja, zdaj pa poslanca v ruski dumu Andreja Lugovoja. Sklicuje se na rusko ustavo, ki prepoveduje izročanje ruskih državljanov. »Nerealistično je, da Britanija od nas zahteva spremembe ustave. Poleg tega nam niso dostavili vse dokumentacije povezane s tem primerom,« je zatrdil Lavrov. Sogovornik je odločno zanikal trditve, da Velike Britanije ni izročila vse potrebne dokumentacije.

Več v torkovi tiskani izdaji Dela