Konec pristopnih pogajanj s Hrvaško je na dosegu roke

Bruselj - Izzivov pa ne manjka, je Martonyi spustil ambicije na realna tla. Čeprav je kandidatka doslej začasno zaprla 28 od 35 poglavij pravnega reda, je med preostalimi nekaj velikih zalogajev, ne zgolj pravosodje in temeljne pravice ter konkurenca, ki sta najtežji preizkušnji, ampak tudi kmetijstvo in razvoj podeželja ter regionalna politika, treba pa bo doseči še dogovor o finančnih in proračunskih določbah. Samo pri pravosodju in temeljnih pravicah, torej »poglavju vseh poglavij«, kakor so ga označili v Berlaymontu, mora Hrvaška pokazati jasno bilanco boja proti korupciji, okrepiti neodvisnost sodstva, urediti problem nekaznovanja vojnih zločinov, uresničiti program nastanitve beguncev, izboljšati varstvo pravic manjših in - končno - dokazati dosledno sodelovanje s haaškim sodiščem, torej izslediti manjkajoče topniške dnevnike iz časov operacije Nevihta. Velik izziv je tudi prestrukturiranje ladjedelnic, brez česar ne bo mogoče zapreti poglavja o konkurenci. Svet EU je že decembra lani pozval Hrvaško, naj v okviru razvoja dobrih odnosov s sosedami in v sodelovanju z njimi uredi vsa preostala dvostranska in regionalna vprašanja.

Tudi pri drugih poglavjih je treba izpolniti jasne pogoje, je v istem tonu poudaril komisar za širitev Štefan Füle, medtem pa izvedenci komisije delajo bilanco napredka na vsakem od preostalih področij ter pripravljajo vmesno poročilo, ki bo objavljeno 11. marca. Prav ta datum bo morda nov mejnik v pristopnem procesu Hrvaške, kajti od ocene doseženega bo odvisen tempo širitvenih pogajanj, ki se bodo nadaljevala 19. aprila z ministrsko pristopno konferenco. Cilj madžarskega predsedstva, da v prvi polovici leta sklene pogajanja, bo po Fülejevem prepričanju mogoče doseči le, če bo Hrvaška opravila preostale naloge, komisar pa se je strinjal s parlamentarci, da Unija ne bi smela popuščati kandidatki niti ji postavljati umetnih ovir na poti do članstva.

Zadnja razprava o Hrvaški 
 kot kandidatki?

Evropski parlament je danes z impresivno večino (548 glasov za, 43 proti in 52 vzdržanih) potrdil poročilo Hannesa Swobode o napredku Hrvaške, že septembra ali oktobra pa bi poslanci lahko izglasovali soglasje k osnutku pristopne pogodbe, kar bi po podpisu sprožilo postopke ratifikacije na Hrvaškem in v 27 članicah skupnosti. Že med obravnavo v zunanjepolitičnem odboru je med parlamentarci odmevalo dopolnilo Görana Färma, Richarda Howitta in Véronique De Keyser iz skupine socialistov in demokratov (S&D), ki izraža »globoko zaskrbljenost ob pričevanju nekdanjega šefa hrvaške carine in blagajnika stranke HDZ Mladena Barišića državni protikorupcijski agenciji USKOK, še posebno o uporabi denarja, pridobljenega z goljufijami, za plačevanje lobistov v Bruslju«. Zahtevo so v kompromisni formuli sicer močno razredčili, tako da je v resoluciji ostal samo še poziv, naj evropska agencija za boj proti prevaram (Olaf) »v tesnem sodelovanju s hrvaškimi oblastmi razsvetli sekundarno korupcijo, do katere lahko pride v institucijah Unije«. A tudi to je motilo najbolj gorečega zagovornika Hrvaške Bernda Posselta, ki je hotel preprečiti tako odkrito opozarjanje na morebitno podkupovanje v EU, vendar zaman. Dopolnilo nemškega pripadnika ljudske stranke (EPP) je bilo prepričljivo zavrnjeno, saj so ga podprli samo poslanci EPP in zavezniki konservativci (skupaj 271 glasov), preostale politične skupine so se izrekle proti (384).

Od slovenskih poslancev se je Ivo Vajgl, kot govorec v imenu liberalcev in demokratov (ALDE), pridružil kolegom, ki so izrazili upanje, da tokrat zadnjič razpravljajo o napredku Hrvaške kot kandidatke za vstop v EU. »Prižiganje zelene luči Hrvaški za zadnji krog pogajanj o polnopravnem članstvu je sporočilo vsem državam jugovzhodne Evrope, ki imajo enaka pričakovanja,« je med drugim dejal Vajgl. Kolega iz poslanske skupine ALDE Jelko Kacin je zaželel, da bi Hrvaška »morda že ob 20-letnici razglasitve samostojnosti končala pogajanja«, a to je »odvisno od vlade in njenega sodelovanja z opozicijo v saboru«, je še opozoril. Poleg tega bo »zdaj potrebna tudi večja socialna občutljivost in odzivnost politike«, kajti »gospodarska kriza odriva pridobitve, ki jih gospodarstvu in državljanom prinaša vstop v EU, na obrobje javnih prioritet, hkrati pa povečuje kritičnost do Unije«. Morebitni zamiki v dinamiki procesa sicer ne bi imeli katastrofalnih posledic za Hrvaško, bili pa bi slabo sporočilo za države zahodnega Balkana na poti v EU, je opozoril Kacin. »Hrvaška bi po stopnji razvitosti gospodarstva, sociale, kulture in umetnosti mirno lahko sodila v skupino držav, ki so se EU pridružile pred sedmimi leti«, je v razpravi poudaril Zoran Thaler (S&D). Oblasti v Zagrebu je pozval, naj čas do vstopa v EU izkoristijo za obračun s korupcijo in kriminalom in zaščitijo novinarje kritičnih medijev.

Država endemičnega podkupovanja

»Veseli me, da Slovenija več ne blokira Hrvaške«, je dejal britanski poslanec Charles Tannock, ki upa, da Zagreb po vstopu v EU ne bo poskušal poravnavati starih računov z blokiranjem vstopa Srbije, rojak Geoffrey Van Orden pa je opozoril, da imajo v državi s 4,5 milijona prebivalcev skoraj milijon sodnih zaostankov.

V avditoriju, ki je bil na splošno naklonjen kandidatki, je s kritičnimi pripombami izstopala le peščica poslancev, še najbolj britanski konservativec Roger Helmer; Hrvaško je opisal kot državo, za katero so značilni »endemično podkupovanje in nepojasnjeno bogastvo politične elite, to je država brez vsakršne infrastrukture svobodne družbe, mediji pa so cenzurirani in ustrahovani«. »Obtožnico«, ki jo je po elektronski pošti poslal tudi vsem poslanskim kolegom, je sklenil z mislijo: »Če je Hrvaška primerna za članstvo v EU, potem naj nam nebesa pomagajo«.