Konec raketne abstinence?

Južnokorejska vojska je potrdila, da je Severna Koreja v četrtek izstrelila še eno raketo s svoje severozahodne obale. V slabem tednu je bil to že drugi tovrstni poskus, tako da se je znova vsililo vprašanje, kaj pomeni prekinitev Kim Džong Unove raketne abstinence in ali bi se moral svet pripraviti na novo jedrsko krizo.

»Potrjujemo, da je Severna Koreja okoli 3. ure in 30 minut (po območnem času) proti vzhodu izstrelila neidentificiran izstrelek, in to z območja Sinori, ki leži v pokrajini Severni Pjongan,« je izjavil funkcionar južnokorejske vojske.

Reuters citira tudi nekega funkcionarja v Seulu, ki trdi, da je izstrelek preletel 420 kilometrov. Še vedno nihče ne ve, za kakšen izstrelek gre.

Že prej se je vedelo, da ima severnokorejska vojska v Sinoriju okoli dvajset raketnih oporišč, ki pa niso bila nikoli predmet pogajanj z nobeno od strani, s katerimi je vodstvo v Pjongjangu proučevalo opcije popolne opustitve jedrskega in raketnega programa. Sicer pa to ni edino območje, v katerem so obnovili ali preprosto nadaljevali dejavnosti v razvoju in testiranju različnih vrst orožja. Prejšnji teden je severnokorejska vojska izstrelila nekaj raket kratkega dosega, in čeprav je južnokorejska vojska najprej potrdila, da ni šlo za balistične rakete, analize kažejo, da bi lahko bili to »novi izstrelki«, ki so jih razvili na podlagi ruskih iskanderjev, nato pa so jih dodelali in izpopolnili s severnokorejsko tehnologijo.



Iskander je balistični izstrelek kratkega dosega, ki je v prvotni obliki lahko dosegel območje, oddaljeno do 280 kilometrov, in ki je lahko ponesel bojno konico, težko od 450 do 500 kilogramov. Če sodimo po fotografijah, na katerih so bili strokovnjaki posebej pozorni na bel dim in močan blisk, značilen za iskander, je bilo tisto, kar je Severna Koreja testirala prejšnji konec tedna, zelo podobno omenjenemu ruskemu izstrelku, a očitno s precej močnejšim učinkom.

Severna Koreja je prek svoje tiskovne agencije KCNA potrdila, da je 4. maja testirala »novo taktično vodeno orožje«, in to v okviru redne samoobrambne vojaške vaje, ki je nihče ne more imeti za izzivanje.

»Vse države izvajajo vojaške vaje v prid narodne obrambe in ta vrsta povsem normalnih vaj je očitno povsem drugačna od bojnih vaj, ki jih opravljajo nekatere države, pri čemer so njihov cilj druge neodvisne države,« je KCNA citirala predstavnika severnokorejskega zunanjega ministrstva za tisk.

Celo če je šlo za balistične rakete, to še ne pomeni, da je kdo kršil mednarodna pravila ali sankcije. Rusija je imela pravico prodati iskanderje-E, kar je vrsta tega orožja, namenjena za izvoz, Severna Koreja pa je ostala v mejah raket kratkega dosega, s katerimi ne ogroža varnosti drugih držav.

Veliko bolj zapleteno je vprašanje, kaj sporočajo ti izstrelki. Serije poskusnih izstrelitev so bile brez dvoma odgovor na skupne vojaške vaje ameriške in južnokorejske vojske, ki so do pred kratkim potekala pod imenom Max Thunder. Letošnjo pomlad se je resda občutno zmanjšal obseg teh manevrov, vendar je vodstvo v Pjongjangu kljub temu trdilo, da omenjene vojaške vaje ogrožajo duha dveh deklaracij, ki sta jih lani v Panmundžomu in Pjongjangu podpisala severnokorejski voditelj in južnokorejski predsednik Mun Dže In. V obeh dokumentih sta voditelja potrdila, da se bosta vzdržala provokativnih vojaških manevrov.



Izstrelki so predvsem Kim Džong Unovo sporočilo Ameriki. S tem je predsedniku Donaldu Trumpu jasno določil rok, da se mora do konca leta odločiti, ali se bosta še tretjič srečala in ali se bodo nadaljevala pogajanja o odpravi jedrskega orožja (v zameno za varnostna zagotovila), ki so bila pred slabimi tremi meseci v Hanoju prekinjena.

Vse kaže, da je Severna Koreja pripravljena nadaljevati proces sprave, in to tako z Južno Korejo kot z ZDA. Je pa treba pri tem kljub vsemu upoštevati, da je tudi sam Kim pod pritiskom svojih vojaških in partijskih sodelavcev, ki so nezadovoljni zaradi popuščanj, v katera je privolil zaradi izboljšanja odnosov s Trumpom. Zato v raketnih oporiščih vzporedno potekajo priprave na popolno obnovitev testiranja in celo izstrelitve satelitov, zaradi česar so že obnovili raketna izstrelišča in konstrukcije za dvigovanje nosilnih raket.

Še precej bolj pa je zapleteno vprašanje, kakšna je povezava med prekinitvijo raketne abstinence in krizo kitajsko-ameriških trgovinskih pogajanj, ki bi utegnila prerasti v pravo trgovinsko vojno med dvema največjima gospodarstvoma sveta. Morda to dvoje ni vzajemno pogojeno. Pa vendar, če bi se zgodilo, da Peking in Washington ne bosta sklenila sporazuma, Trump in Kim pa v bližnji prihodnosti ne bosta napovedala novega srečanja, se bodo balistični izstrelki in carine znašli v zelo neprijetni medsebojni zvezi.