Peking – Ko je Južna Koreja na letakih, ki jih z baloni pošilja čez 38. vzporednik, napovedala takšen razvoj dogodkov, pa so iz Pjongjanga v nedeljo zagrozili s »topniškim ognjem«.
Severna Koreja je poleg tega opozorila tudi na možnost jedrske vojne. To bi lahko povzročile skupne vojaške vaje 200.000 južnokorejskih in okoli 13.000 ameriških vojakov, ki so se začele v ponedeljek, tako da je napetost na Korejskem polotoku znova dosegla nevarno stopnjo, na kateri je mogoče vse – od novega jedrskega poskusa do oboroženega spopada širših razsežnosti.
Prav nič naključna podobnost
Grožnje s severa so se začele, potem ko je južnokorejska vojska posegla po »psihološkem orožju« v obliki podolgovatih balonov z informacijami o vsem, kar se dogaja na Bližnjem vzhodu, še zlasti o razmerah v Libiji. Dovolj je, da Severni Korejci preberejo nekaj vrstic o uporu proti Gadafiju, in že se jim podobnost z lastnimi razmerami ne bo zdela prav nič naključna. Ti ljudje so namreč ne le politično brez vsakršnih pravic, temveč so tudi brezupno lačni. Iz ocen analitikov je razvidno, da le štiri milijone prebivalcev (od katerih jih tretjino sestavlja vojska) dobiva državne obroke hrane, ostalih 20 milijonov pa se jih preživlja s črnim trgom in ilegalnim mešetarjenjem z osnovnimi živili.
Južnokorejski časopis Čosun Ilbo je prejšnji teden sporočil, da se je v severnokorejskem mestu Sinuidžu nekaj sto ljudi spopadlo s pripadniki varnostnih služb, ki so poskušali razgnati sodelujoče na ilegalni tržnici. Spopad je dobil takšne razsežnosti, da so morale oblasti na prizorišče poslati vojsko. V pouličnem spopadu, ki je le še en dokaz tega, kako nevarno se v ljudeh kopiči nezadovoljstvo, je bilo več ljudi ranjenih. Ker leži mesto Sinuidžu na sami meji s Kitajsko, tako da lahko njegovi prebivalci gledajo tudi kitajsko televizijo, so mnogi od njih seznanjeni z bližnjevzhodnimi nemiri. Obmejne straže so zdaj uvedle podrobno pregledovanje vseh, ki vstopajo v Severno Korejo: ključe USB in devedeje s podatki o stanju v Egiptu in Libiji iščejo celo v spodnjem perilu.
Po drugi strani pa južnokorejska vlada poudarja, da si ne sme dovoliti tega, da bi jo presenetilo dogajanje na severu, tako kot so svet presenetili prevrati na Bližnjem vzhodu. Zato se v Seulu »pripravljajo na nadzorovano spremembo« s pomočjo propagandnih balonov, ki jih pošiljajo z otočka na reki Imdžin. V balonih so letaki z opisom političnega poraza Hosnija Mubaraka in krize »bratskega vodje« Gadafija, majhni radijski aparati in osnovne potrebščine, kot so zdravila in hrana. Vodstvo v Pjongjangu je zagrozilo, da bodo vsakogar, ki bi se dotaknil balonov, ustrelili, a lačni ljudje se bodo težko odrekli poslanim dobrinam, nato pa bodo prebrali tudi letak. Zato je Severna Koreja zgrozila, da bo streljala tudi na južnokorejske vojaške objekte, iz katerih pošiljajo »strupena sporočila«. Največja nevarnost izbruha oboroženega spopada pravzaprav prihaja iz balonov.
»V tem trenutku se verjetno ne bo nič zgodilo,« pravi Andrej Lankov, profesor na Univerzi Kookmin v Seulu. »Za zdaj Pjongjang samo sporoča, da je še vedno na nogah, čez nekaj mesecev pa lahko vsekakor pričakujemo hujši napad s Severa.« Kim Džong ll, pravi Lankov, mora pokazati, da on ni Mubarak ali Gadafi in da mora svet računati na njegov obstoj.
Po svoje to potrjujejo tudi obnovljeni pozivi na »jasminovo revolucijo« na Kitajskem. V nedeljo so na glavne ulice velikih mest prišli pripadniki posebnih enot, ki so imeli s seboj policijske pse, v Šanghaju pa so policisti pritisk na mimoidoče izvajali tako, da so nenehno piskali s piščalkami in jih tako opozarjali, da morajo hoditi. V ponedeljek se je na internetu znova pojavil poziv na demonstracije 6. marca, tako da so oblasti v stanju najvišje pripravljenosti. Velik del nelagodja v partijskem vodstvu povzroča tajnost vira in načina prenašanja sporočil, ki redno prihajajo do kitajskih državljanov, čeprav so blokirane vse družbene mreže in cenzurirane vse kočljive besede v internetnih iskalnikih.
Družno proti
»veliki spremembi«
Prav zaradi strahu, da gre za bistveno obsežnejšo zaroto »velike spremembe«, ki si jo želi nekdo razširiti z Bližnjega še na Daljni vzhod, je kitajsko vodstvo, kot trdijo viri, ves čas v stikih s Pjongjangom, da bi v kali zatrli vsakršen poskus upora. Kitajska je Severni Koreji dala tehnologijo za izsleditev telefonskih klicev, da bi lahko takoj razkrili, odkod prihajajo iskre upora, kitajski minister za notranje zadeve Meng Jianzhu pa je sredi februarja obiskal Pjongjang, da bi sosedom posredoval izkušnje pri ustavljanju bližnjevzhodnega revolucionarnega vala. Če bi se »jasminova revolucija« zgodila v Severni Koreji, bi bilo namreč zelo težko preprečiti, da se razširi na kitajska tla.