Koronavirus je ustvaril prostor za okrevanje po neredih

Več kot deset mesecev je poskušala policija demonstrante pregnati z ulic Hongkonga, a so se ti vztrajno vračali in zbirali na protestih. Celo poskusi območne vlade, da bi vzpostavila dialog z aktivisti tako imenovane »vodne revolucije«, niso prav nič pomagali, še manj pa nasilje s solzivcem in pravimi naboji. Nato pa je vse poslal domov – koronavirus.

Od januarja vlada v tem 7,5-milijonskem mestu tišina. Morda je nenaravna in zlohotna, pa vendar tišina. Skoraj sto ljudi je okuženih z virusom, dva sta umrla zaradi posledic bolezni, poimenovane covid-19. Nihče si ne upa – zaradi kakršnega koli razloga že – na istem mestu zbrati velike množice ljudi.

»Če gledamo z določenega zornega kota, je koronavirus v Hongkongu ustvaril prostor za okrevanje po neredih, ki so potekali v letu 2019,« je za Delo izjavil Bernard Lau, ugledni gospodarstvenik in častni konzul Republike Slovenije v tem mestu. »Vsesplošno okrevanje od bolezni covid-19 pa bo odvisno od tega, kako daleč se bo razširila epidemija. Pri tem je treba upoštevati, da obstaja glede na razsežnost dosedanje okužbe možnost, da bodo nekatere države in območja, ki so že bili na udaru in so si tudi že opomogli, znova okužili nosilci virusa, ki bodo prišli od zunaj.«

V prednosti zaradi izkušnje s sarsom

Zanimalo nas je, kako gospod Bernard Lau epidemijo sarsa iz leta 2003, med katero je v Hongkongu zbolelo 1750, umrlo pa 286 ljudi, primerja s sedanjo epidemijo, a se je ogradil od kakršnega koli strokovnega komentarja. »Lahko rečem samo to, da smo imeli tokrat prednost, ker smo se lahko oprli na izkušnje s sarsom iz leta 2003, zato smo se dejansko zelo resno odzvali, takoj ko je bil potrjen prvi primer bolezni covid-19,« je poudaril Bernard Lau. »Naj pri tem navedem samo en primer: zasebni sektor je začel nemudoma dobavljati maske iz vsega sveta. Državljani so se sami organizirali in so s tem, ko so pomagali sebi, pomagali tudi vladi pri zagotavljanju vsega, kar je bilo nujno.«

Ponovil je, da je »post festum lahko soditi o tem, katere akcije bi bilo treba sprožiti«, hkrati pa opozoril, da vlade drugih držav nimajo nikakršnega izgovora za to, da se ne odzovejo hitro in odločno, saj so lahko v zadnjih mesecih opazovale, kaj vse sta storila Kitajska in Hongkong. »Državljani drugih držav lahko upravičeno obsojajo svoje vlade, če se v teh razmerah ne odzovejo dovolj hitro.«

Na vprašanje, kako ocenjuje posledice virusa na hongkonško gospodarstvo, je Bernard Lau odgovoril, da je treba počakati, da se nad okužbo vzpostavi nadzor. »Šele če bo covid-19 izginil na podoben način, kot se je leta 2003 to zgodilo s sarsom, bomo lahko naredili primerjavo s tistim, kar je za seboj pustila prejšnja epidemija.« Sicer pa, je poudaril Lau, hongkonška vlada tudi zdaj ne sedi križemrok.

Psihološka pomiritev državljanov

Prejšnjo sredo je namreč finančni sekretar območne vlade Paul Chan objavil, da bodo vsakemu hongkonškemu državljanu, starejšemu od 18 let, dodelili 10.000 hongkonških dolarjev (1280 ameriških dolarjev), da bi pomagali posameznikom, pa tudi gospodarstvu, ki so ga resno prizadeli tako lanskoletni neredi kot letošnja epidemija.

V starostno kategorijo, ki ji je namenjena ta pomoč, sodi okoli sedem milijonov državljanov, zato pričakujejo, da bo rezultat omenjenega ukrepa enoodstotno povečanje gospodarstva. Hongkonški bruto domači proizvod se je v letu 2019 zmanjšal za 1,9 odstotka in vlada je nameravala še pred izbruhom okužbe v gospodarski krvni obtok dodati 120 milijard hongkonških dolarjev, da bi letošnjo rast ohranila na ravni od –1,5 do 0,5 odstotka.

»Popolnoma se strinjam s tem ukrepom,« je poudaril Bernard Lau. »Vsesplošno velja, da se k proračunskemu primanjkljaju načrtno pristopi takrat, kadar imamo opraviti s šibkim gospodarstvom, vendar pa bo za prihodnjo rast bolj pomembno vlagati v infrastrukturo kot pa deliti denar v roke državljanov, pa naj so volivci s tem še tako zadovoljni. A zdaj ni čas za profesorske pridige. Glede na to, da je po dolgih mesecih demonstracij in neredov hongkonška vlada oslabljena, je zdaj pomembno, da se državljane psihološko pomiri, da se bomo izognili nadaljnji škodi v gospodarstvu. Sicer pa ima Hongkong skoraj 450 milijard ameriških dolarjev deviznih rezerv, zato si na kratek rok lahko privoščimo takšno radodarnost.«

Posledice so neizbežne

Častnega konzula Slovenije smo vprašali, kako je vse to vplivalo na odnose med Hongkongom in Evropo, on pa je ponovil, da so neredi skupaj z epidemijo vplivali na vse sektorje hongkonškega gospodarstva. »Vključno z izobraževanjem, turizmom in prodajo na drobno. Se pa zdaj ponavlja zgodovina izpred 17 let; deloma je omejen pretok ljudi in blaga med Hongkongom in preostalim delom sveta.« Posledice bodo neizbežne.

»Imate kakšen nasvet za Slovenijo glede na izkušnje, ki jih je Hongkong imel z epidemijami?« smo vprašali Bernarda Laua. »Nisem v položaju, da bi lahko delil nasvete,« je skromno odgovoril. »Menim pa, da bi morale države, v katerih se virus ni pojavil, uvesti odločne akcije za preprečitev širjenja epidemije na svoje ozemlje. Vem, da to povzroča glavobole na različnih frontah, saj proaktivno delovanje vedno naleti na nasprotovanje. A če upoštevamo resnost negativnih vplivov na gospodarstvo, ko se pojavi epidemija, se bodo očitki, ki jih bodo zaradi velike previdnosti deležni tisti, ki sprejemajo odločitve, izkazali kot najmanjša možna cena, ki jo lahko plača družba.«

Nevarnost v potencialnih prenašalcih

Epidemija bo, kot se zdi, v Evropo vstopila v zelo resnem obsegu, je na koncu pogovora dejal Bernard Lau. »Ko je koronavirus znotraj meja, je treba zagotoviti veliko zaščitnih sredstev – od mask in zaščitnih oblačil za medicinsko osebje pa vse do karanten in logistike za nadzor na mejah. V tem primeru je treba računati tudi na pritožbe sosedov zaradi nadzora in blokade prometa, oteženo preskrbo v primeru panike med ljudmi, treba se je domisliti, kako izbrati zdravnike in kako jih opogumiti, da bodo postali del tima, ki se bojuje z virusom.«

Povrh vsega, je poudaril Lau, je težava z virusom tudi ta, da niso najbolj nevarni tisti posamezniki, ki so že okuženi. »Ko jih identificiramo, jih lahko izoliramo. Nevarnost se skriva v potencialnih prenašalcih virusa, ki lahko nenadzorovano raznašajo okužbo.« Bernard Lau je že več kot dve desetletji konzul Republike Slovenije v Hongkongu. Slovenija mu je zelo pri srcu. Na koncu našega pogovora je poudaril, da nikakor noče dajati naukov. »Vse to je samo sporočilo z najbolj prijateljskim namenom. Gre za problem, s katerim imamo mi, na žalost, nekaj več izkušenj.«