Koroška komisija o bombnih atentatih iz 70. let

Komisija zgodovinarjev, ki po naročilu vlade avstrijske Koroške preiskuje bombne atentate iz 70. let, je predstavila prve rezultate, vendar brez imen.

Objavljeno
09. marec 2011 21.23
Barbara Kramžar, Dunaj
Barbara Kramžar, Dunaj
Dunaj - Za predsednika komisije in voditelja koroškega deželnega arhiva Wilhelma Wadla je zaradi pogajanj o reševanju dvojezičnih krajevnih napisov čas »delikaten«, upa pa, da bodo našli dobro rešitev. Dokončno poročilo bodo predložili šele leta 2012.

Znanstveni voditelj komisije Alfred Elste je poudaril, da je treba serijo atentatov, ki je leta 1979 svoj vrhunec dosegla z eksplozijo v velikovškem muzeju in aretacijo dveh sodelavcev jugoslovanske službe državne varnosti, gledati v širšem kontekstu, saj so se podobne stvari dogajale tudi v Avstriji in Italiji, vseeno pa domneva, da sta sodelavca Udbe imela stike med koroškimi Slovenci, čeprav za zdaj še noče imenovati nikogar. »Levoradikalni koroški Slovenci« so imeli po njegovih besedah stike tudi z nekaterimi evropskimi terorističnimi organizacijami, med njimi z italijanskimi Rdečimi brigadami, baskovskimi organizacijami in s skrajnimi levičarskimi študenti v Sloveniji.

Na novinarsko vprašanje, ali poleg koroških Slovencev preiskujejo tudi tako imenovane koroške domovinske organizacije, je Wadl dejal, da »v smislu recipročnosti« preiskujejo tudi akterje Ortstafelsturma iz leta 1972. Po prepričanju večine zgodovinarjev in opazovalcev so bili bombni napadi na Koroškem odgovor na nemško nacionalistično uničevanje dvojezičnih krajevnih napisov, ki je globoko prizadelo koroške Slovence.