Korupcija Avstrijo stane 27 milijard evrov na leto

Zaradi številnih podkupovalnih afer se je zganila tudi avstrijska politika.

Objavljeno
09. maj 2012 22.49
Urban Červek, zunanja politika
Urban Červek, zunanja politika

Dunaj - Potem ko so v torek v avstrijskem parlamentu znova zaslišali nekdanjega finančnega ministra Karl-Heinza Grasserja, glavnega akterja razvpite afere Buwog, postaja problem korupcije tudi v Avstriji tema številka ena.

Karl-Heinz Grasser, finančni minister v vladi Wolfganga Shüssla med letoma 2000 in 2007 je sicer pred parlamentarno preiskovalno komisijo znova zatrdil, da pri prodaji državnih stanovanj Buwog ni storil nič nezakonitega. Še enkrat je poudaril, da si njegov prijatelj in poročna priča Walter Meischberger in lobist Peter Hochegger nista pomagala z njegovimi informacijami pri skoraj milijardo evrov vrednem poslu, ki jima je navrgel 9,9 milijona evrov provizije. Tožistvo sumi, da je del tega denarja dobil tudi Grasser. »Želim si le, da bi se ta gonja proti meni naposled končala,« je v vlogi žrtve povedal Grasser.

A zadeve se ne razvijajo njemu v prid, saj ga je nekdanji vodja njegovega kabineta Heinrich Traumüller pred parlamentarno komisijo pred dnevi precej obremenil. Medtem ko je Grasser ves čas zatrjeval, da se v podrobnosti razpisa za prodajo državnih stanovanj ni vtikal, je Traumüller povedal, da je bil Grasser natančno seznanjen s ponudbami in zneski. Tako se krepi sum, da je Grasser osebno poskrbel, da je prišlo do drugega kroga razpisa, v katerem je drugi ponudnik, Immofinanz, povezan z omenjenima lobistoma, premagal prvega za pičel milijon evrov. Kriminalisti in člani preiskovalne komisije sumijo, da je Grasser svojega favorita seznanil s ponudbo konkurenta in mu tako omogočil zmago. Grasser je pred poslanci sicer znova zatrdil, da podatkov ni posredoval naprej.

Zaradi številnih podkupovalnih afer se je zganila tudi avstrijska politika. V ljudski stranki (ÖVP), ki ji pripada tudi lobist Hochegger, so se zaradi vpletenosti svojih članov v sporne posle z državnimi podjetji (Telekom, Avstrijske železnice) odločili sprejeti kodeks obnašanja članov stranke. Ta v 12 točkah določa ravnanje članov pri sprejemanju provizij, sklepanju svetovalnih pogodb, pridobivanju sponzorskega denarja ... Gre za tako imenovano »sivo območje«, ki omogoča prikrito korupcijo. Kodeks predvideva tudi kazni za kršitelje, od opomina do izključitve iz stranke, pa tudi seminarje iz etike. Po mnenju predsednika ÖVP in podpredsednika vlade Michaela Spindeleggerja bo tako njegova stranka, ki so ji omenjene afere precej umazale ime, spet »čistejša«.

Veliko je govora tudi o zakonski ureditvi doniranja strank pred volitvami, ki je eden od virov korupcije; doslej namreč stranke svojih donatorjev sploh niso bile dolžne razkriti. V razpravi je zakon o financiranju strank, po katerem bodo morale prijaviti donacije in donatorje, ki bi prispevali več kot 5000 evrov na leto. Čeprav je vlada sprejem zakona napovedala sredi maja, se to najbrž zaradi številnih nesoglasij ne bo zgodilo.

Po mnenju vodje državnega tožilstva za boj proti korupciji Walterja Geyerja imajo vpleteni v nečedne posle v Avstriji številne možnosti za prikrivanje podkupovanja. Kot je opozoril v intervjuju za Standard, v Avstriji dejansko ni omejitev za prenos gotovine na podjetja v davčnih oazah, kar močno otežuje preiskave.