Korupcija je smrt za demokracijo

Korupcija je smrtno nevarna za demokracijo, saj zmanjšuje zaupanje ljudi v politične institucije in državno upravo. Po svoje uničuje tudi svobodni trg. Te misli so bile nekakšna rdeča nit razprav na veliki mednarodni konferenci ob deseti obletnici Greca.

Objavljeno
06. oktober 2009 09.30
Drago Kos
Branko Soban
Branko Soban
Strasbourg - Korupcija je smrtno nevarna za demokracijo, saj zmanjšuje zaupanje ljudi v politične institucije in državno upravo. Po svoje uničuje tudi svobodni trg. Te misli, izrečene v Strasbourgu, so bile nekakšna rdeča nit razprav na veliki mednarodni konferenci ob deseti obletnici Greca, Skupine držav v boju proti korupciji, ki združuje 46 držav. Od leta 2002 ji predseduje Slovenec Drago Kos.

Greco je bil ustanovljen oktobra 1999 v Strasbourgu in med ustanovnimi članicami je bila takrat tudi Slovenija. Danes ima ta skupina 46 držav. V njej so vse članice Sveta Evrope razen San Marina in Liechtensteina, že leta 2002 pa so se Grecu pridružile tudi ZDA, tako da gre za organizacijo, ki se že več let ne ukvarja samo s korupcijo v Evropi. Cilj organizacije je, da bi se v to skupino čim prej vključili tudi preostali dve članici Sveta Evrope, stike pa zdaj vzpostavljajo tudi z Belorusijo, ki zaradi nedemokratičnega režima še ne izpolnjuje standardov za vstop v Svet Evrope.

Greco je v preteklem desetletju postal dragocen čuvaj Sveta Evrope v boju proti korupciji, je poudaril slovenski minister za pravosodje Aleš Zalar, ki je vodil dopoldanski del konference. Danes v njem na primer deluje kar 230 protikorupcijskih strokovnjakov iz vseh držav članic. Greco je doslej pripravil tri ocenjevalne cikle, s tem da tretji, ki se je začel leta 2007, še ni končan. V prvem so ocenjevali neodvisnost in specializacijo tistih, ki se bojujejo proti korupciji, ter omejitev imunitete pred kazenskim pregonom v primerih, povezanih s korupcijo.
V drugem ciklu so bile pod drobnogledom premoženjske koristi pri korupcijskih poslih, pranje denarja in boj proti pojavom, ko so posamezniki znanje in izkušnje iz državnih služb po zamenjavi delovnega mesta izkoriščali za posle v zasebne namene. V tretjem ciklu, ki še ni končan, bo Greco med drugim ocenjeval tudi preglednost pri financiranju političnih strank, kar je v nekaterih državah članicah povzročilo kar precej prahu. Minister Zalar je dejal, da marsikje nestrpno čakajo na rezultate, saj je Greco prva organizacija v Evropi, ki se je lotila pregleda financiranja strank in volilnih kampanj v članicah Sveta Evrope.

Kos: Dvojna merila Evropske Unije

Korupcija je gotovo zločin, je posvarila nemška ministrica za pravosodje Brigitte Zypries. Prav zato se je treba boja proti zlu lotiti zelo resno. Drago Kos, predsednik Greca, je pri tem opozoril na dvojne standarde, ki jih v boju proti korupciji uporablja Evropska unija. Ta je na primer neutrudno gledala pod prste novim članicam Unije in jim postavljala ostre protikorupcijske kriterije, za stare članice pa se tako rekoč sploh ni zmenila. Kakor da v Franciji, Nemčiji ali Veliki Britaniji ni tega zla, čeprav je praksa zgovorno pokazala, da tudi najrazvitejše demokracije (na primer Italija) pred tem niso imune.

"Problem ni zakonodaja," pravi Drago Kos. "Ta je načelno dobra. Težave se začnejo, ko je sprejete dokumente treba uresničiti v praksi. Takrat nenadoma zmanjka politične volje in protikorupcijske institucije se velikokrat spremenijo v papirnate in brezzobe tigre. Tudi zato, ker pri svojem delu nimajo ustrezne politične podpore z vrha."

Korupcija v svetu požre več kot tisoč milijard dolarjev na leto. Zanimiv je primer Nigerije, kjer vsote, porabljene za korupcijo, dosegajo tisoč dolarjev bruto domačega proizvoda na glavo prebivalstva. Na Hrvaškem in v Turčiji to znaša 53 dolarjev na prebivalca. Za Slovenijo, ki seveda prav tako ni imuna pred korupcijo, ti podatki niso znani, toda Drago Kos je prepričan, da je korupcije pri nas vendarle manj kot pri sosedih onkraj Kolpe. Hrvaški minister za pravosodje Ivan Šimonović je omenil, da se pri njih proti korupciji bojujejo tudi z zaplembami lastnine, če je pred sodiščem dokazano, da so si lastniki premoženje pridobili nepošteno.

Takšno prakso poznajo tudi v Rusiji, je v Strasbourgu priznal ruski minister za pravosodje Aleksander Konovalov. Toda kljub tovrstni strogosti za zdaj še ni bilo slišati, da bi premoženje zaplenili komu iz Kremlja ...

Iz torkove tiskane izdaje Dela