Kosovo v sto letih izpod Turkov do neodvisnosti

Kratek kronološki pregled zgodovine Kosova od srbskega poraza ma Kosovem polju, turške nadvlade, srbske represije in do osamosvojitve.

Objavljeno
16. februar 2008 13.00
Revna pokrajina z večinskim albanskim življem se je odločila za odcepitev od Srbije in samostojno pot. Po 500 letih turške nadvlade ter skoraj sto letih življenja v okviru Srbije in različnih oblik Jugoslavije naj bi tako postali nacija. Vmes pa je Kosovo prehodilo naslednjo pot:

1389 - Poraz Srbov v "kosovski bitki" proti Turkom pri Gazimestanu v bližini Prištine, po katerem Srbija in današnje območje Kosova prideta pod vladavino Otomanskega cesarstva.

1912 - Po balkanskih vojnah Kosovo postane del Kraljevine Srbije. Del otomanske province Kosovo (Metohija) pripade Črni gori.

1915-1916 - Kosovo med 1. svetovno vojno okupirata Avstro-Ogrska in Bolgarija.

1918 - Po koncu 1. svetovne vojne postane Kosovo del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS).

1929 - S preimenovanjem Kraljevine SHS v Kraljevino Jugoslavijo je Kosovo razdeljeno med tri banovine - Zeto, Moravsko in Vardarsko. Vmes se pojavljajo poročila o nasilju nad albanskim prebivalstvom - od leta 1918 naj bi bilo ubitih preko 12.000 Albancev in preko 20.000 zaprtih. Začne se oborožen upor in boj za priključitev albanskega prebivalstva k Albaniji.

1941 - Z okupacijo Jugoslavije med 2. svetovno vojno Kosovo postane del fašistične Albanije, ki jo nadzira Italija, manjša dela pa si pripojita Nemčija in Bolgarija. Albanci iz pokrajine preženejo okoli 80.000 Srbov, okoli 10.000 Srbov naj bi bilo pobitih. Po kapitulaciji Italije leta 1943 nadzor nad pokrajino prevzamejo Nemci.

1944 - Osvoboditev Kosova in priključitev k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji v okviru republike Srbije.

1974 - Z novo jugoslovansko ustavo postane Kosovo avtonomna pokrajina v okviru Srbije z obsežno avtonomijo in samoupravo, lastnim predsednikom in premierom ter sedežem v predsedstvu federacije. Kosovo ima skoraj status republike, kar se odraža tudi z zastopanostjo v zvezni skupščini, kjer ima (tako kot tudi Vojvodina) le tretjino manj poslancev kot jih imajo posamezne republike. V 70. letih se začnejo prizadevanja, da bi Kosovo dobilo status republike v okviru SFRJ. Razmerje med številom Albancev in Srbov na Kosovu se drastično povečuje v korist prvih. S 75 odstotkov se delež Albancev povzpne na 90 odstotkov; populacija Srbov se zmanjša na 8 odstotkov.

1981 - Protesti albanskih študentov prerasejo v nasilne izgrede; oblasti jih sicer hitro zatrejo, vendar se začnejo pojavljati vse ostrejše etnične napetosti.

1989 - Srbija s svojo ustavo odvzame Kosovu status avtonomne pokrajine. Začne se organizirano separatistično gibanje kosovskih Albancev, ki obsega predvsem civilno nepokorščino, da bi dosegli neodvisnost Kosova. Kosovski Albanci začnejo bojkotirati jugoslovanske državne institucije in hkrati v ilegali vzpostavijo svoje ločene šole in politične ustanove.

1990 - Samooklicani kosovski parlament razglasi neodvisnost Kosova, ki jo prizna samo Albanija. Parlament isto leto tajno sprejme tudi ustavo Republike Kosovo.
1992 - Kosovski parlament organizira neuradni referendum o neodvisnosti, ki ga nadzirajo tudi mednarodni opazovalci. Referenduma se udeleži 80 odstotkov volilnih upravičencev, od tega jih 98 odstotkov podpre neodvisnost Kosova, vendar mednarodna skupnost tega ne prizna.

1991-1995 - Srbija naj bi na Kosovo namestila večje število beguncev z vojnih območij v BiH in na Hrvaškem. Pri tem naj bi srbske oblasti zasegle več hiš albanskim prebivalcem na Kosovu, da bi v njih namestili srbske begunce.

1995 - Po koncu vojne v BiH se začne organizirati Osvobodilna vojska Kosova (OVK), ki začne boj proti srbskim policistom in civilistom na Kosovu. Srbske oblasti začnejo stopnjevati represalije in odgovarjajo z nesorazmerno uporabo sile.

1998 - Srbske oblasti zaradi pritiska Zahoda obljubijo prekinitev ognja in delen umik vojske, kar nadzirajo tudi mednarodni opazovalci. Vendar je premirje vedno znova kršeno, tako z albanske kot srbske strani.

16.1.1999 - V vasi Račak odkrijejo trupla 45 albanskih civilistov, ki naj bi jih likvidirali Srbi. To je povod za sklic mirovne konference v Rambouilletu med Beogradom in Prištino, vendar pogajanja po mesecu dni propadejo in Beograd zavrne podpis sporazuma. Kasneje se izkaže, da je bil pokol v Račku insceniran.

24.3.1999 - Zveza Nato sproži letalske napade na Zvezno Republiko Jugoslavijo. 78-dnevno bombardiranje vključuje vse vrste ciljev - od vojaških objektov do mostov, tovarn, vladnih ustanov in celo stavbo RTV Srbija. S Kosova pobegne ali je pregnanih več kot milijon albanskih beguncev. Po različnih ocenah je ubitih od 10.000 do 12.000 Albancev in okoli 3000 Srbov. Do nekaj najhujših pokolov albanskih civilistov pride prav med bombardiranjem Nata. Srbi uničujejo kulturno dediščino kosovskih Albancev - uničenih ali oskrunjenih je preko 200 džamij. Podobno Albanci uničijo več srbskih pravoslavnih cerkva in samostanov.

10.6.1999 - Varnostni svet ZN sprejme resolucijo 1244, s katero se končajo napadi Nata, uvede civilna misija ZN na Kosovu (Unmik) in mirovne sile Kfor, Srbija pa se umakne s Kosova. Zatem pa Albanci napadejo Srbe na Kosovu, zaradi česar jih večina, po neenotnih ocenah od 65.000 do 250.000, pobegne v Srbijo. Na Kosovu naj bi sicer ostalo okoli 100.000 Srbov, predvsem na severu, vendar jim Albanci ne zagotavljajo nobenih posebnih pravic.

2001 - Unmik uvede prehodne oblasti na Kosovu in prve svobodne volitve kosovskega parlamenta. Kosovo dobi vlado in predsednika. Začne se vzpostavljati multietnična kosovska policija.

marec 2004 - Izbruhnejo hudi etnični nemiri. Zaneti jih manjši incident, v katerem umreta albanska otroka. Razjarjene albanske množice začnejo uničujoč pohod proti Srbom, v katerem je požganih več sto hiš, srbskih pravoslavnih cerkva in samostanov, pa tudi objektov ZN.

2006 - Začnejo se pogajanja med Beogradom in Prištino o prihodnjem statusu Kosova. Kosovski Albanci zahtevajo neodvisnost, Srbi želijo ohraniti suverenost nad Kosovom. Pogajanja propadejo.

2007 - Posebni pogajalec ZN za Kosovo Martti Ahtisaari predstavi predlog rešitve vprašanja statusa Kosova, in sicer "nadzorovano neodvisnost" s pomembnimi določili zaščite manjšin. Poročilo naj bi bilo podlaga za resolucijo VS ZN, vendar Rusija nasprotuje rešitvi. Poleti sledi nov krog pogajanj, ki pa se decembra zaključi z ugotovitvijo, da rešitve na pogajanjih ne bo mogoče doseči.