Krajišnik, ki je veljal za desno roko nekdanjega vodje bosanskih Srbov Radovana Karadžića, se je na razsodbo, objavljeno leta 2006, pritožil. Na drugi stopnji mu je sodišče kazen skrajšalo tudi na podlagi Karadžićevega pričanja. Ta je dejal, da Krajišnik med vojno v BiH "ni imel odločilne vloge".
Na prvi stopnji je sodišče Krajišnika med drugim spoznalo za krivega umora več tisoč bosanskih Muslimanov in Hrvatov, medtem ko so ga oprostili krivde za genocid.
Kot je danes pojasnil sodnik haaškega sodišča Fausto Pocar, Krajišnik zdaj ni več obtožen umorov, medtem ko ostale točke obtožnice - med drugim gre za deportacije in pregone civilistov - ostajajo v veljavi. "Storjena je bila pravna napaka, ker niso bile opravljene ustrezne poizvedbe glede nekaterih točk obtožnice," je pojasnil Pocar.
Na razsodbo sodišča na prvi stopnji se je pritožilo tudi tožilstvo, ki je za Krajišnika zahtevalo dosmrtno kazen.
64-letni Krajišnik, ki je bil med drugim predsednik parlamenta bosanskih Srbov, je v haaškem priporu od leta 2000 in ta čas se mu bo vštel v 20-letno zaporno kazen.