Tiskane izdaje
V državi že mesec dni veljajo strogi ukrepi. Podaljšani so bili do 3. maja. Šole, kavarne in restavracije ostajajo zaprte. V ponedeljek bodo spet lahko odprle vrata le vrtnarije in trgovine z gradbenim materialom. Načeloma morajo ljudje ostati doma.
Opravljajo lahko le nujne poti – v službo, lekarno, banko, trgovino, k zdravniku. Dovoljeni so rekreacija na prostem in sprehodi, a le z ožjimi družinskimi člani. Potekati morajo blizu doma, tako da Belgijci ne smejo, denimo, na morje ali v Ardene. V parkih – ti so v Bruslju kar polni – ne smejo posedati po klopeh in imeti piknika.
Vrh epidemije je že mimo
Kako se bodo znova lotili odprtja šol, naj bi pojasnili prihodnji teden. Velikih prireditev, kot so mednarodni festivali, do konca poletja ne bo. Zadnji teden dni so sicer gibanja bolj pozitivna. Manj ljudi je hospitaliziranih, prav tako jih je manj na intenzivni negi, a 1140 še vedno ni malo ljudi in presega polovico razpoložljivih postelj.
Po statističnih izračunih vsak okuženi prenese virus na 0,8 osebe, kar pomeni, da se epidemija ustavlja. Vrhunec epidemije naj bil bil že za Belgijo in vodilni belgijski virolog Emmanuel André v prihodnjih dneh ne pričakuje novega.
»Virus izgublja moč. A položaj na področju zdravstvenega sektorja ostaja težek,« je dejal predstavnik belgijskega kriznega centra Benoit Ramacker. Ljudi je pozval, naj ostanejo doma in opravljajo samo nujne poti. V belgijski vladi so veliko smrti v primerjavi s sosednjimi državami pripisali metodologiji.
Polovica umrlih je v domovih za starejše in med njimi je bila le v 7,8 odstotka primerih potrjena okužba. Pri vseh drugih je obstajala le domneva o okužbi. Njihovi podatki o umrlih niso primerljivi z drugimi državami, zato je zdravstvena ministrica Maggie De Block napovedala drugačno štetje.
Žarišča v domovih za starejše
Kljub temu so v Belgiji številke visoke. V kraljevini z 11,5 milijona prebivalcev (po površini je le polovico večja in skoraj štirikrat gosteje poseljena od Slovenije) ni le nekaj žarišč, temveč je veliko okužb po vsej državi. Katastrofalne so bile razmere v domovih za starejše.
Ti so v pristojnosti regij in zapletena belgijska struktura je ena od težav pri odzivanju. Tudi zadnja odločitev, po kateri lahko vzdrževanci sprejmejo obisk ene osebe, je povzročila veliko razprav, saj so domovi po sprejetju odločitve opozorili, da še niso pripravljeni na takšno odprtje.
Pohvale premierki
V tradicionalno zapleteni Belgiji se je med krizo nekoliko stabiliziral politični položaj. Po dolgotrajnih strankarskih prerekanjih (zadnja prava vlada je padla decembra 2018) je vlada pod vodstvom premierke Sophie Wilmès dobila polletna pooblastila za boj s krizo. Frankofonska liberalka se je v zadnjih tednih obnesla kot prava krizna menedžerka.
Deluje mirno, resno in prepričljivo. V časniku Frankfurter Allgemeine Zeitung so že ugotavljali podobnost s kanclerko Angelo Merkel. Ne bi bilo presenetljivo, če bi v Belgiji ostala na oblasti tudi po krizi.
