Tako iz napredka v pogajanjih z EU kot iz izjav politikov je očitno, da konservativna vlada Borisa Johnsona na noben način noče več odlašati z brexitom, saj – podobno kot EU – to vprašanje vse bolj dojema kot oviro pri spopadanju z drugimi političnimi izzivi ter problemi.
To je potrdil tudi današnji kraljičin govor, v katerega je vlada vključila svoje programske ambicije, velika večina katerih je odvisna od uresničitve referendumskega izida iz leta 2016. Kraljičin govor je obred, ki mu je po obsegu in pompoznosti težko najti ustrezno primerjavo. Tokratni govor se je po pričakovanjih vrtel okoli zaveze o izstopu Združenega kraljestva iz EU do 31. oktobra. Po pričakovanjih zato, ker na tej zavezi temelji tako rekoč ves Johnsonov politični kapital.
Opozicija je vlado obtožila, da je z govorom, v katerem je med drugim napovedala povečanje števila policistov na britanskih ulicah in povečanje sredstev za javno zdravstvo, izkoristila britansko kraljico Elizabeto II. za promocijo svojih ozkih političnih ambicij. Vodja opozicije Jeremy Corbyn je med nastopom v parlamentu govor označil za »farso«, in se vprašal, kakšen smisel ima načrtovanje zakonodajne agende za vlado, ki je ostala brez večine.
Kaj bo storil Johnson
Novo zakonodajno agendo bodo britanski poslanci na glasovanju predvidoma potrdili prihodnji teden. Ker Johnsonova vlada nima večine, obstaja precejšnja možnost, da bodo njeni načrti zavrnjeni. Premier bi lahko poraz po nekaterih ugibanjih izkoristil kot povod za vnovičen, že tretji poskus razpisa predčasnih volitev. Prejšnja dva je opozicija zavrnila iz bojazni, da bi Johnson lahko predčasne volitve izkoristil za izstop brez dogovora.
Opozicija od predsednika vlade pričakuje, da bo do konca tega tedna, v skladu z veljavno zakonodajo, ki jo je parlament v začetku prejšnjega meseca sprejel mimo vlade, EU zaprosil za nov odlog brexita. Kaj bo in česar ne bo storil Johnson, ki je v preteklosti dejal, da bi »raje ležal mrtev v nekem jarku«, kot da bi zaprosil za nov odlog izstopa, bo bistveno bolj jasno po četrtkovem vrhu EU, na katerem bo brexit zelo verjetno osrednja tema. V soboto bo sledilo izredno zasedanje britanskega parlamenta, za katero se pričakuje, da bo eden od ključnih trenutkov v celotnem procesu ločitve države od EU.
Tudi če pogajalcem nekako uspe skleniti nov dogovor o brexitu, bo še vedno ostalo vprašanje, ali bo ta zadovoljil zadostno število britanskih poslancev. Britanska vlada se zaveda, da v pogajanjih ne sme popustiti preveč, saj bo v nasprotnem primeru izgubila podporo svojih ključnih zaveznikov v parlamentu, tako kot se je pri potrjevanju spornega ločitvenega sporazuma zgodilo prejšnji vladi pod vodstvom Therese May.