Krivci ostajajo brez imen

Rim/Pariz/London/Dunaj - Evropski časniki v današnjih izdajah skorajda brez izjeme komentirajo ponedeljkovo razsodbo Meddržavnega sodišča, ki je Srbijo oprostilo neposredne odgovornosti za genocid med vojno v BiH.

Krivci ostajajo brez imen, poudarja italijanska La Stampa, kolektivna kazen bi le še okrepila nasprotnike sprave v Srbiji, opozarja francoski Le Figaro, britanski Guardian in avstrijski Die Presse pa ocenjujeta, da mora Srbija končno prevzeti odgovornost.

La Stampa: Gre za v več ozirih izmikajočo se razsodbo, ki jo zaznamuje predvsem prizadevanje, da ne bi še dodatno poslabšala že tako težavnih odnosov na Balkanu, še posebej v času iskanja rešitve za Kosovo. Kot tako pogosto v podobnih primerih, množična grobišča obstajajo še naprej, naročniki pobojev pa ostajajo neimenovani. "Klavec" Mladić se že več kot desetletje skriva v Srbiji, in sicer s pomočjo sokrivcev iz vrst vojske. In v Beogradu so še vedno politiki, ki o tem genocidnem generalu govorijo kot o junaku.

Le Figaro: Srbija med vojno v BiH v letih 1992-1995 torej ni organizirala genocida. Če bi sodišče srbski državi pripisalo odgovornost, bi namreč to za sabo potegnilo tudi kazenske reparacije. Srbski državljani bi morali nositi stroške. Toda kolektivna kazen bi v Srbiji okrepila samo najhujše nacionaliste in nasprotnike vsakršne sprave. In tu se skriva tudi celoten interes razsodbe Meddržavnega sodišča. Potem ko je bila Srbija sedaj oproščena vsake krivde genocida v BiH, ne bi smelo nič več stati na poti izročitvi Karadžića in Mladića mednarodnemu tribunalu za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. S tem pa bi se tudi odprla pot za sodelovanje Beograda z Evropsko unijo in novo ero na Balkanu.

Guardian: Kljub svojim pomanjkljivostim je razsodba pomembna. Potrdila je, da se je v Srebrenici zgodil genocid, ki bi ga Srbija lahko preprečila. Za srbske nacionaliste je mednarodni tribunal zgolj orodje Zahoda, ustanovljeno po državljanski vojni v nekdanji Jugoslaviji. Veliko težje pa bi tako enostavno odpravili najvišje sodno telo Združenih narodov, ki obstaja že 60 let. Srbski predsednik Boris Tadić je svoje rojake opozoril na to in jih ponovno pozval, naj nad iskanimi vojnimi zločinci končno že dvignejo roke in jih zapustijo.

Die Presse: Moralno gledano je bila Srbiji vsekakor pripisana odgovornost za zločine v BiH, še posebej za pokol v Srebrenici. In to je dobro. Nekdanja srbska prva roka Slobodan Milošević je vodstvo bosanskih Srbov pri njihovem bojnem pohodu proti Bošnjakom in Hrvatom nedvomno podpiral. Ratko Mladić, vojaški poveljnik bosanskih Srbov in glavni krivec za Srebrenico, pa je svojo plačo - in do nedavnega tudi pokojnino - prejemal iz Srbije. Iz vsega tega izhaja obveznost Beograda, in srbski predsednik Boris Tadić je to očitno končno spoznal. To je prvi korak, ostali pa morajo še slediti: izročitev Mladića in odkrit dialog z BiH o tem, kaj se je med vojno dejansko dogajalo.