Tiskane izdaje
Madrid − Kriza je globoka in ni ji videti konca, zato številni Španci že odhajajo s trebuhom za kruhom. Ker se s svojimi prihodki ne zmorejo več prebiti skozi mesec, jim ne preostane drugega, kakor da vzamejo pot pod noge in se odpravijo v boljše življenje na tuje.
Strokovnjaki rišejo nove zemljevide migracij, nekateri govorijo o »eksodusu« in opozarjajo, da se je po daljšem obdobju priseljevanja in demografske rasti trend obrnil. Svetovni mediji, denimo Financial Times, pišejo o več sto tisoč ekonomskih migrantih, ki so si še pred leti rezali kruh v španskem gradbeno-nepremičninskem sektorju, v teh težkih časih pa pripravljajo kovčke.
Med letoma 2002 in 2008 se je število prebivalcev Španije vsako leto povečalo za okrog 700.000, letos bo zraslo samo za okrog 100.000. Pirenejski polotok ne priteguje več tujih delavcev, tisti, ki so prišli pred leti, zdaj, ko so ostali brez dela, množično odhajajo v manj prizadete dele EU: predvsem v Nemčijo in Britanijo. Po nekaterih izračunih bo Španijo v kratkem desetletju zapustilo okrog pol milijona ljudi, med njimi, kakor se bojijo nekateri strokovnjaki, tudi številni (mladi) ljudje z diplomo, veliko znanja in vendar premalo možnostmi, da bi poklicno napredovali doma. Britanski statistični podatki že kažejo nenavadno dinamiko glede na Španijo, saj se je, po pisanju Presseurop.eu, znašla med petimi državami, od koder se na Otok priseli največ ljudi: za Pakistanom, Šrilanko, Litvo in Irsko.
Brezposelnost v Španiji – ki je ta čas največja po letu 1996, tudi največja v EU in med članicami OECD – se je v tretjem četrtletju povzpela na 21,5 odstotka ali drugače: konec septembra je bilo brez dela 4,978 milijona ljudi. Najbolj prizadeti so mladi med 16. in 24. letom, saj jih kar 45,8 odstotka nima službe.
»Nevzdržno visoka« stopnja brezposelnosti je eden najbolj perečih problemov, na katerega Španijo nenehno opozarjajo tudi v Bruslju. Zahteve EU po reformi trga dela, večji fleksibilnosti, najsi gre za podjetja ali delovno silo, in po konkurenčnosti močno odmevajo v predvolilnem boju in se še krepijo pred parlamentarnimi volitvami, na katerih bo po javnomnenjskih raziskavah prevzela oblast konservativna desnica.
V krizi, ki psihološko slabo učinkuje, so vse večja (politična) tarča tudi priseljenci, predvsem Romuni, ki jim v Španiji z dovoljenjem evropske komisije od avgusta letos do konca leta 2012 omejujejo dostop do trga dela – da ne bi odvzemali dela domačemu prebivalstvu. Ljudska stranka Mariana Rajoya se je nadnje spravila celo s ksenofobnim predvolilnim sloganom: »Nočemo Romunov«. Januarja lani jih je v Španiji živelo več kot 800.000 ali dvakrat več kot dve leti prej, slaba tretjina med njimi je bila brez dela.
