Tiskane izdaje
Rim − Malo po četrti uri zjutraj se je nedaleč od pristanišča toskanskega otoka Giglio oglasil ladijski rog za meglo. Z njim so obeležili zaključek 19-urne operacije, med katero so poravnali nekoč luksuzno križarko Costa Concordia, ki je na čereh pred malim otokom nasedla 13. januarja lani, pri čemer je umrlo 32 ljudi.
Več kot 500-članska ekipa je ladjo poravnala s pomočjo hidravličnega sistema. Najprej so jo morali dvigniti s čeri, na katere je nasedla, nato pa so jo obrnili za 65 stopinj.
Poveljnik civilne zaščite in nadzornik operacije Franco Gabrieli je po končani operaciji povedal, da bo potopljena stran 290 metrov dolge in 114.500 ton težke ladje, ki je bila pod vodo kar 20 mesecev, potrebna izdatnih popravil, preden jo bodo lahko predvidoma pomladi odvlekli v pristanišče in razstavili. Projekt je do sedaj stal 800 milijonov dolarjev, zavarovalničarji pa pravijo, da bodo stroški do konca operacije najverjetneje narasli na dobro milijardo dolarjev.
Začetek odstranjevanja ladje s čeri so pozdravili predvsem prebivalci otoka Giglio, ki so zaskrbljeni zaradi morebitnih škodljivih vplivov na okolje, poleg tega pa trdijo, da je otok, ki se zanaša na prihodke od turizma, zadnji dve poletji obiskalo manj ljudi. »Vsi prebivalci otoka upajo in čakajo,« je za tiskovno agencijo AFP povedala Giovanna Rum, lastnica ene od trgovin v pristanišču.
Župan Sergio Ortelli pa je po pisanju tiskovne agencije AP dejal, da so otočani nemudoma po koncu operacije občutili olajšanje, toda kljub temu opozoril, da še vedno pogrešajo dve žrtvi nesreče − indijskega natakarja in italijansko potnico. Njune svojce pred današnjim začetkom novega iskanja pričakujejo na otoku. »Čeprav je veliko veselja, ni zmagoslavja,« je dejal Ortelli.
Poleg tega ne domačinov ne sorodnikov žrtev niso prav nič pomirile prve kazni, ki jih je zaradi nesreče štirim članom posadke in vodji krizne enote lastnika ladje, podjetja Costa Crociere, izreklo sodišče v toskanskem mestu Grosseto. Potem, ko so se pogodili in priznali del krivde, so jim namreč izrekli blage zaporne kazni − od leta in pol do dveh let in deset mesecev.
Še vedno pa sodijo kapitanu nesrečne križarke Francescu Schettinu, ki je obtožen nenaklepnega uboja 32 ljudi, povzročitve nesreče in okoljske škode ter tega, da je ladjo zapustil še preden so z nje evakuirali vse potnike, zaradi česar se ga je oprijel vzdevek Kapitan Strahopetec. Dvainpetdesetletniku grozi 20-letna zaporna kazen.
