Berlin - Med težkimi koalicijskimi pogajanji                     predstavniki prihodnjih nemških vladajočih strank v                     javnosti govorijo predvsem o harmoniji in veliko                     manj o napetostih, čeprav je očitno, da spričo                     majhnega manevrskega prostora (proračunska luknja)                     številnih predvolilnih obljub še ne bodo mogli                     izpolniti. Najbolj se zatika glede kočljivih in                     finančno zahtevnih vprašanjih, kakršna so                     preureditev pomoči brezposelnim, zdravstvena reforma                     ali zniževanje davkov.
 Oba tabora, konservativci (CDU/CSU) in liberalci                     (FDP), javnost prepričujejo, da se sploh ne                     ukvarjajo s kadrovskimi, ampak le z vsebinskimi                     vprašanja. Kljub temu v javnosti že več dni krožijo                     seznami prihodnjih članov vlade. Največ pozornosti                     je seveda namenjene dosedanjemu opozicijskemu                     voditelju in prvemu človeku FDP Guidu Westerwelleju,                     ki bo v prihodnji črno-rumeni vladi skoraj gotovo                     prevzel položaj podkanclerja in zunanjega ministra.
 Sam Westerwelle običajno nastopa samozavestno in                     prepričljivo, a glede svoje prihodnje funkcije                     državljanov ni prepričal. Po Sternovi javnomnenjski                     raziskavi si ga na položaju zunanjega ministra želi                     le 28 odstotkov anketiranih. Veliko večji delež                     Nemcev, skoraj polovica (46 odstotkov), bi ga raje                     videlo na kakšnem drugem položaju v vladi, denimo                     kot gospodarskega ministra. Za velikega zmagovalca                     nemških volitev - njegovi liberalci so dosegli                     zgodovinskih 14, 6 odstotka - podatek ni posebno spodbuden.
 Med vzroki za nezaupanje Westerwelleju naj bi                     bile njegove pomanjkljive izkušnje na                     zunanjepolitičnem področju. Doslej se je namreč                     osredotočal predvsem na notranjepolitične in                     gospodarske teme, glede mednarodnih tem pa je še                     nepopisan list papirja. Opazno je kvečjemu njegovo                     zavzemanje za svet brez jedrskega orožja                     (sklicevanje na Baracka Obamo) in odstranitev                     ameriških jedrskih konic iz Nemčije. Glede                     Afganistana in Irana kot ključnih izzivov prihodnjih                     mesecev se je bolj ali manj zavil v molk.
Več v petkovi tiskani izdaji Dela
    
	
            
                        
    
    
 
				 
						   
					 
        
          
          
                        













 
									
																										
								
												
	
								 
									
																										
								
												
	
								 
									
																										
								
												
	
								