Tiskane izdaje
Ko je dunajski župan spomladi napovedal, da bodo od septembra njihovi vrtci brezplačni, je tudi naš šolski minister začel govoriti o možnosti, da bi starše razbremenili plačil prej, kot predvideva zakonska novela, sprejeta v mandatu prejšnje vlade. Ta namreč določa, da bodo vrtci od leta 2010 brezplačni za petletnike, od 2012 za štiriletnike in od 2014 za triletnike. Toda zdaj je vprašanje že to, kako bodo občine in država, ki si s starši delijo stroške za predšolsko vzgojo, sploh zmogle breme sedanjih stroškov, čeprav vključujejo brezplačni program le za drugega otroka iz družine v vrtcu. Razmišljali so celo v smeri spremembe normativov za število otrok v oddelkih (izenačitev za starostno heterogene in homogene skupine), a so namero zaradi nasprotovanja stroke za zdaj opustili.
Poznavalci naših razmer se zavedajo, da bi brezplačnost zelo verjetno vodila do padca kakovosti, zato se zanjo ne zavzemajo preveč zagreto, čeprav je jasno, da je delež plačila staršev previsok (v povprečju presega 30 odstotkov cene). Še pred uveljavitvijo brezplačnosti smo se na Dunaju pobliže seznanili z organizacijo njihovih vrtcev in morebitnimi predvidenimi spremembami standardov. Predstavnica mesta je zagotovila, da bodo raven predšolske vzgoje obdržali in da bodo v nasprotju z drugimi zveznimi deželami financirali ves celodnevni program. Dunajski vrtci so odprti od 6. do 18. ure in delujejo tudi med počitnicami. Če ne gre drugače, preselijo v drug vrtec celo skupino z vzgojiteljicami vred. Organizirane dejavnosti potekajo ciklično skozi ves dan in vrtci niso zgolj varstvene, temveč izobraževalne ustanove. Na Dunaju smo med avstrijskimi državami edini, ki imamo za vrtce določen izobraževalni načrt, je poudarila Michaela Moser.
Le po štiri skupine
Ko smo obiskali enega od tipičnih javnih vrtcev v avstrijski prestolnici, smo takoj opazili, da so precej manjši kot pri nas. Sestavljajo ga le štiri skupine, med katerimi ni starostno enovitih. »Imamo skupino, v kateri so dojenčki in otroci, stari do tri leta, družinsko skupino od dojenčkov do šestletnikov in skupini od tri do šestletnikov. Vseh skupaj je 87, je razložila vodja Margit Herbinger.
Na zunaj je nizka, ne preveč razkošna stavba v zelenju med bloki precej podobna mnogim našim vrtcem, enaka je tudi notranjost in oprema, le sobe so nekoliko prostornejše. Igrala so tudi hodniku in otroci imajo možnost, da se gibljejo povsod. »S soglasjem staršev in če upoštevajo določene omejitve (da denimo ne bodo plezali na ograjo), smejo sami tudi na vrt, saj se nam zdi pomembno, da se lahko umaknejo skupinskemu pritisku,« je dejala Herbingerjeva. In dodala, da imajo na srečo skozi velika okna pregled nad celotnim igriščem. Spanje ni obvezno, za vsakega otroka sicer imajo posteljico, na voljo so tudi kotički za počitek.
Poudarek na zdravi prehrani
Druga opazna razlika v primerjavi z našimi vrtci je, da dajejo veliko pozornost zdravi prehrani. Otroci dobijo zajtrk, kosilo in popoldansko malico, vmes tudi prigrizke, če jih potrebujejo in želijo. Še sredi dopoldneva je bila na mizi pisana zelenjava, skuta, polnozrnat kruh in neoslajen čaj. »Polovica hrane je biološke, mlečnih izdelkov pa je biološkega porekla devetdeset odstotkov. Velik poudarek dajemo zajtrku, otroci občasno tudi sami pripravljajo del obroka - na primer narežejo sadje za sadno solato. Ponekod imajo tudi vrtičke, da otroci pomagajo pridelovati sadje in zelenjavo,« je pripovedovala Harbingerjeva. Imajo le manjše kuhinje, v katerih le pogrejejo že pripravljena, po posebnem postopku na hitro zamrznjena kosila, ki jih pripeljejo iz centralne kuhinje.
Starši bodo odslej plačevali le prispevek za kosilo (47 evrov na mesec) in dodatne stroške za morebiten poseben program (waldorfska ali montessori metoda itd.) v zasebnih vrtcih. V teh so že na začetku opozarjali, da prispevek mesta, po 291 evrov na otroka, ne bo zadostoval, ker imajo višje stroške. Precej dodatnih programov v javnih vrtcih, kot je tuji jezik, vzgoja proti nasilju in delo z računalnikom, je sicer brezplačnih. Skoraj vsak vrtec ima po eno za zgodnje poučevanje angleščine dodatno izobraženo vzgojiteljico, ki jih z osnovami tega jezika seznanja med igro.
Več v ponedeljkovi tiskani izdaji Dela
