Laridžani: “Iran ne bo prekinil bogatenja urana”

Manama/Teheran - Na Bližnji vzhod je danes prispela že druga ameriška letalonosilka, ki jo je ameriški predsednik George Bush v luči zaostrovanja odnosov z Iranom zaradi njegovega spornega jedrskega programa obljubil januarja letos. USS John Stennis se je v Omanskem zalivu pridružila letalonosilki USS Dwight Eisenhower, v Perzijski zaliv pa zaenkrat še ni zapeljala.

Kot so v izjavi zapisale ZDA, je Stennis "vstopil na operativno območje ameriške pete flote in bo v regionalnih vodah izvajal varnostne operacije ter nudil podporo kopenskim silam v Afganistanu in Iraku".

Bush je v svojem govoru 10. januarja, ko je razkril novo strategijo za Irak, med drugim napovedal namestitev druge letalonosilke in protiraketnega obrambnega sistema patriot, s čimer naj bi "pomirili svoje prijatelje in zaveznike" na Bližnjem vzhodu.

"Zelo negativen" odnos Irana

Ameriški obrambni minister Robert Gates je nekaj dni kasneje dejal, da gre za signal Iranu zaradi njegovega "zelo negativnega" odnosa. Washington Teheran obtožuje, da podpira upornike v Iraku in da skuša izdelati jedrsko bombo, iransko vodstvo pa te obtožbe vztrajno zanika.

Priprave na napad?

Britanski BBC pa medtem ob sklicevanju na neimenovane diplomatske vire poroča, da ZDA kljub številnim uradnim zanikanjem pripravljajo napad na Iran. Napad naj bi izvedli ob potrditvi, da Iran razpolaga s kapacitetami, potrebnimi za izdelavo jedrskega orožja, pa tudi ob morebitnem velikem napadu upornikov v Iraku, za katerim bi stal Iran.

Načrtovani zračni napadi na Iran naj ne bi zajemali le ciljev, kjer potekajo jedrske aktivnosti, ampak tudi večino iranske vojaške infrastrukture. Med cilji naj bi bili tudi sporni jedrski reaktor v Natancu in objekti v Bušerju, Isfahanu in Araku.

Iranski predsednik zavrnil rok VS ZN

Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad pa je danes dejal, da je njegova država pripravljena ustaviti program bogatenja urana in se vrniti za pogajalsko mizo z zahodnimi državami, vendar le pod pogojem, da tudi Zahod sprejme podobne ukrepe. Obenem je zavrnil rok, ki ga je Iranu za ustavitev jedrskega programa postavil Varnostni svet ZN. Kot je poudaril, namreč zahteva po ustavitvi programa kot predpogoj za obnovo pogovorov Iranu odreka njegove pravice.

Kot je pred večtisočglavo množico na severu Irana poudaril Ahmadinedžad, lahko Iran brez težav ustavi svoj jedrski program, vendar pa " pravični pogovori" zahtevajo podoben ukrep s strani Zahoda. Nesprejemljivo je namreč od Irana zahtevati ustavitev jedrskih aktivnosti, če nisi pripravljen na recipročnost.

Poziv k dialogu po pravičnimi pogoji

Iranski predsednik naj bi govoril v občutno bolj spravljivem tonu kot ponavadi in se je vzdržal vročekrvnih napovedi ter Zahod celo pozval k dialogu. "Vedno smo bili za dialog, toda za dialog pod pravičnimi pogoji. To pomeni, da se obe strani pogovarjata pod enakimi pogoji," je dejal.

Iran se bo še nanprej jedrsko krepil

“Iran ne bo prekinil bogatenja urana”, je dejal glavni iranski jedrski pogajalec Ali Laridžani po srečanju z generalnim direktorjem IAEA Mohamedom El Baradejem na Dunaju. Hkrati je Laridžani poudaril, da pa izrazil pripravljenost za pogajanja.

Laridžani je po srečanju z El Baradejem na Dunaju poudaril, da Iran ne bo prekinil bogatenja urana, je pa izrazil pripravljenost, da bi vprašanje iranskega jedrskega programa rešili na pogajanjih. Po njegovih besedah je Teheran pripravljen zagotoviti, da bogatenje urana ne bo namenjeno izdelavi orožja.

Obenem je Laridžani ZDA posvaril pred soočenjem zaradi spora glede nepripravljenosti Irana, da prekine bogatenje urana. "Če bodo šli v boksarski ring, bodo imeli težave, če pa se bodo usedli za šahovnico, bosta obe strani prišli do rezultata," je poudaril Laridžani.
"Kogarkoli zanimajo iracionalne poteze... bo zagotovo prejel primeren odgovor," je še poudaril Laridžani po srečanju, ki je potekalo med zaostrovanjem ameriškega pritiska na Iran zaradi tamkajšnjega jedrskega programa in domnevne podpore iranskih oblasti iraškim upornikom.

VS ZN je 23. decembra lani v resoluciji 1737 od Teherana zahteval, naj do 21. februarja prekine z vsemi dejavnostmi bogatenja urana, v nasprotnem primeru pa mu je zagrozil z uvedbo dodatnih sankcij.

Iran zamuja z izplačili Rusom

Medtem pa so ruski predstavniki sporočili, da bi lahko zaradi zamud Teherana pri plačevanju prišlo do sprememb časovnega okvira za zagon jedrskega reaktorja v iranskem Bušerju. Po neimenovanih virih iz Kremlja se Iran naj ne bi držal urnika izplačil, h katerim ga zavezuje milijardo ameriških dolarjev vredna pogodba o gradnji reaktorja.

Da bi se lahko dokončanje reaktorja zamaknilo, so potrdili tudi pri ruski agenciji za jedrsko energijo Rosatom. Kot so pojasnili, bi moral Iran v skladu s sporazumom Rusiji plačevati 25 milijonov dolarjev mesečno, namesto tega pa ji je zadnje tri mesece lanskega leta nakazal le 60 odstotkov tega zneska, januarja letos še manj, februarja pa nakazila sploh ni bilo.

Rusija in Iran sta septembra lani podpisala sporazum, ki predvideva dobavo goriva za reaktor od marca letos, fizični zagon reaktorja septembra in začetek proizvodnje energije novembra letos. Iran sicer zanika navedbe o zamudah, vendar pa zaenkrat tudi nič ne kaže, da bi Rusija pod pritiskom Zahoda namerno zavlačevala z gradnjo in skušala odstopiti od dogovora