Lavrov: Ameriški načrti ogrožajo Rusijo

Po eni strani "ameriški partnerji" pozivajo k boju proti hipotetični iranski grožnji, medtem ko sami ustvarjajo resnično grožnjo ruski varnosti, je opozoril ruski zunanji minister Sergej Lavrov.

Objavljeno
23. marec 2007 19.04
Sergej Lavrov
Moskva - Ameriški načrti za namestitev delov protiraketnega ščita v vzhodni Evropi ogrožajo Rusijo ter spodkopavajo sodelovanje v Združenih narodih, je danes opozoril ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Obenem je "ameriške partnerje" pozval, naj premislijo o tem, da pozivajo k boju proti hipotetični iranski grožnji, medtem ko sami ustvarjajo resnično grožnjo ruski varnosti.

V čem je pomen Varnostnega sveta ZN, če ZDA postavljajo protiraketni sistem zaradi obrambe pred potencialno grožnjo Irana, je še vprašal Lavrov.

Washington sicer zatrjuje, da je protiraketni ščit, katerega dele želijo namestiti na Poljskem in Češkem, namenjen obrambi pred morebitnim iranskim napadom in da nikakor ne ogroža Rusije, saj je ta sposobna s svojim arzenalom hitro uničiti radar in deset prestreznih raket, ki naj bi jih namestili v vzhodni Evropi.

Friedtova: Protiraketni ščit ZDA v Evropi, je izključno obrambne narave

Protiraketni ščit, ki ga nameravajo ZDA postaviti v Evropi, je izključno obrambne narave in bo uporabljen le v primeru napada. ZDA se zavedajo pomislekov, posebej v Rusiji, in si jih prizadevajo odpraviti, toda ščit je namenjen zaščiti ZDA in njenih evropskih zaveznic, zato Rusija veta na njegovo postavitev nima, je na današnji videokonferenci s slovenskimi novinarji dejala visoka predstavnica ameriškega zunanjega ministrstva Anita Friedt.

Kot je zagotovila Friedtova, ki je direktorica urada za politiko in regionalne zadeve na oddelku State Departmenta za Evropo in Evrazijo, je pri postavljanju delov protiraketnega ščita v Evropi vse popolnoma transparentno.

Friedtova: Javnost želimo prepričati, da gre za izključno obrambni sistem

Potekajo številni sestanki s predstavniki različnih držav, članic zveze NATO in Rusije, prizadevamo pa si tudi izobraziti javnost in ljudi prepričati, da gre za izključno obrambni sistem, je zatrdila. Kot je dodala, se z Rusi o tem pogovarjajo že več let in v Moskvi vedo, da je ta sistem nemogoče uporabiti proti njim, veta na postavitev delov ščita v Evropi pa nimajo. Protiraketni sistem v Evropi naj bi sicer začel delovati leta 2011 ali 2012.

Na Poljskem ne želijo ameriških prestreznih raket in radarskega sistema

Tudi na Poljskem in Češkem - v državah, kjer nameravajo ZDA postaviti 10 prestreznih raket in radarski sistem - je nasprotovanje javnosti, pa tudi nekaterih politikov očitno. ZDA se trenutno pogajajo s poljsko in češko vlado glede postavitve delov ščita. Kaj pa, če v Varšavi oz. v Pragi na koncu rečejo ne? Kot je na vprašanje novinarjev iz Ljubljane odgovorila sogovornica iz Washingtona, je to njihova suverena pravica, načrtov o postavitvi ščita v neki tretji evropski državi pa ZDA zaenkrat nimajo. Vendar pa Washington razmišlja o namestitvi dodatnega radarja nekje "bližje grožnji", je na vprašanje o morebitni postavitvi ščita na Kavkazu odgovorila Friedtova.

Ameriiški protiraketni sistem naj bi se dopolnjeval s sistemom Nata

Najpogostejša pomisleka sta sicer, kako bi se ameriški protiraketni sistem dopolnjeval s sistemom zveze NATO in kaj bi se v primeru dejanskega napada, ko bi prestrezna raketa "ujela" na primer iransko raketo, zgodilo "na tleh". Glede prvega je Friedtova dejala, da je odločitev, ali naj postane ameriški ščit del obrambnega sistema NATO, odločitev zavezništva, obenem pa dodala, da bi se ameriški sistem, namenjen zaščiti pred raketami dolgega dosega, odlično skladal s sistemi NATO, ki so usmerjeni proti raketam kratkega in srednjega dosega. Glede drugega je Friedtova poudarila, da bi prestrezni izstrelek raketo uničil na višini več tisoč kilometrov in da ostanki uničene rakete Evrope ne bi ogrozili.

Friedtova: Silijo nas, da se zaščitimo

Kljub temu, da je bil v zadnjih 15 letih vzpostavljen dober režim neširjenja jedrskega orožja in je bilo sklenjenih več sporazumov o nadzoru nad oboroževanjem, so se sistemi balističnih raket v svetu v tem obdobju razširili za približno 50 odstotkov in nas silijo, da se zaščitimo, je na videokonferenci še poudarila Friedtova. Večkrat je ponovila tudi, da je protiraketni ščit namenjen dodatni zaščiti ZDA pred morebitnim napadom držav, kot sta Severna Koreja in Iran, hkrati pa bo povečal varnost evropskih držav. Ob tem je opozorila, da ni gotovo, da bo vsaka raketa, ki bi jo na primer izstrelil Iran, zadela svoj cilj, tj. ZDA; obstaja možnost, da pade tudi na kakšno evropsko državo.

Friedtova ima za sabo 28-letno kariero na ameriškem State Departmentu, med katero se je ukvarjala predvsem z vprašanji evropske zunanje politike, s poudarkom na Sovjetski zvezi in Rusiji. Med drugim je sopredsedujoča delovni skupini zveze NATO za protiraketno obrambo. Na protiraketnem ščitu dela že več let, minuli teden pa se je o tem skupaj z vodjo ameriškega programa protiraketnega ščita, generalporočnikom Henryjem Oberingom, pogovarjala v Kijevu, Berlinu, Parizu in na sedežu zveze NATO v Bruslju.