Lavrov: Rešitev ne sme biti vsiljena

Moskva/Skopje - Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je danes ponovil stališče Rusije, da je treba vprašanje Kosova rešiti s pogajanji, pri tem pa iskati rešitev, ki jo bodo podprli Srbi in kosovski Albanci. "Nasprotujemo inačici, ki vsiljuje nekaj nesprejemljivega za katerikolo stran," je poudaril Lavrov v prvem odzivu Rusije, potem ko so v petek Združeni narodi prvič objavili predlog o prihodnjem statusu Kosova posebnega odposlanca ZN za Kosovo Marttija Ahtisaarija.

Moskva zagrozila z vetom

Lavrov je ob tem dejal, da Rusija in ZDA nimajo povsem enakih stališč do vprašanja prihodnosti Kosova. ZDA mislijo, da ni prav, da bi delali počasi in da je treba to vprašanje rešiti v Varnostnem svetu ZN, je dejal Lavrov.

Moskva, zaveznica Beograda, je že zagrozila z vetom v VS ZN, če s predlogom resolucije o Kosovu Beograd ne bo zadovoljen.

Ahtisaari je v petek v Beogradu in Prištini uradno predstavil svoj predlog o prihodnjem statusu Kosova, ki o neodvisnosti izrecno ne govori, po oceni Srbije pa odpira pot zanjo, kar je za Beograd nesprejemljivo. Priština na drugi strani iz istega razloga predlog podpira.

Kosovska vlada, ki se je sestala v petek zvečer po obisku Ahtisaarija, je tako po seji ocenila, da predlog "odpira pot k neodvisnosti" in izrazila prepričanje, da se bo začeti proces končal z neodvisnostjo Kosova, poroča beograjska tiskovna agencija Beta.

Predlog za demokratično vlado Kosova

Predlog Ahtisaarija predvideva demokratično vlado Kosova, ki bo imela lastne simbole ter pravico do sklepanja mednarodnih pogodb in članstva v mednarodnih organizacijah. Kosovski Srbi in srbska pravoslavna cerkev bodo uživali dodatno zaščito, predvideva pa tudi nadaljnji nadzor mednarodne skupnosti.

Mednarodni nadzor bo ostal na področju zagotavljanja varnosti, prek vojaške prisotnosti NATO ter posebne misije EU, ki bo nadzirala izvajanje vladavine prava. Predlog predvideva tudi vzpostavitev mednarodnega civilnega predstavnika, ki bo predstavljal EU in "ključne mednarodne akterje", imel pa bo velika pooblastila, vključno z možnostjo odpoklica javnih funkcionarjev. Predlog tudi predvideva sprejem ustave in sklic splošnih volitev najkasneje devet mesecev po začetku veljave sporazuma.

Srbska pravoslavna cerkev: Ahtisaari želi podariti Kosovo

Episkopalna konferenca srbske pravoslavne cerkve je danes obtožila posebnega odposlanca ZN za Kosovo Marttija Ahtisaarija, da želi Kosovo podariti kosovskim Albancem. Poudarila je, da je Kosovo po mednarodnem pravu del Srbije in da se za kaj drugega lahko odloči le Beograd. Pozvala je še mednarodno skupnost, naj Ahtisaariju prepreči namero, da Srbiji na silo odvzame njen najdragocenejši del ozemlja.

"Brez besede pojasnila, niti lažnega, predlaga, da Srbiji odvzamejo Kosovo," je v svojem prvem odzivu na v petek objavljeni predlog Ahtisaarija o prihodnjem statusu Kosova zapisalo vodstvo Srbske pravoslavne cerkve. "Ahtisaari ne priznava moči prava, temveč pravico moči," je še zapisalo vodstvo cerkve ter ponovilo, da je bilo Kosovo zibelka srbske kulture in središče srbske države v srednjem veku ter da je bilo tisoč let poseljeno s Srbi.

Časniki: Ahtisaari predlagal oblikovanje nove države

Časniki v Srbiji in na Kosovu v današnjih izdajah posvečajo precej pozornosti predlogu glede prihodnjega statusa Kosova, ki ga je posebni odposlanec ZN Martti Ahtisaari v petek predstavil v Beogradu in Prištini. Tako v Srbiji kot na Kosovu komentatorji menijo, da je Ahtisaari dejansko predlagal oblikovanje nove države, pri čemer srbski časniki poudarjajo, da je neodvisnost Kosova, ki je "skrita" v predlogu, v nasprotju z zahtevami Beograda.

Delitev ozemlja in razmejitev med tam živečimi narodi, ki očitno ne morejo živeti skupaj, bi bila manj slaba možnost kot izguba pokrajine s podobami žalostnih kolon beguncev, ki se valijo proti domovini, piše beograjski dnevnik Blic. Sever Kosova Srbom, ostalo albanski večini, predlaga časnik in poudarja, da je zavračanje delitve ozemlja in vztrajanje pri načelih mednarodnega prava, ki očitno ne velja za Srbijo, gotova pot v še večje frustracije od sedanjih. Kosovo nam ne bo bližje, bo pa zato Evropa veliko bolj oddaljena, še piše časnik.

Neodvisnost je skrita v podrobnostih, na naslovnici izpostavlja srbski dnevnik Politika, tabloid Kurir pa Ahtisaarijev predlog komentira z naslovom Zbogom Kosovo.

Da nekdanji finski predsednik Ahtisaari predlaga novo evropsko državo, zadnjo, ki bo nastala po razpadu nekdanje Jugoslavije, poudarja tudi kosovski dnevnik v albanskem jeziku Zeri. Časnik v komentarju še navaja, da bi morala prisotnost mednarodne skupnosti na Kosovu tako z vojaškega kot tudi civilnega vidika delovati kot partnerstvo Prištine z Zahodom.

Ahtisaarijev predlog je sprejemljiv za Makedonijo

Predlog posebnega odposlanca ZN za Kosovo Marttija Ahtisaarija o prihodnjem statusu Kosova je sprejemljiv za Makedonijo, je v Skopju dejal makedonski premier Nikola Gruevski po pogovoru z vodjo opozicije na Kosovu Hashimom Thaqijem.

V prvem odzivu Skopja po objavi predloga je ocenil, da bo prispeval k stabilizaciji regije, za Skopje pa je predvsem pomembno, da rešuje tehnično vprašanje demarkacije meje med Makedonijo in Kosovom, poroča beograjska tiskovna agencija Beta.

" Predlog predvideva, da Makedonija in Kosovo v 120 dneh oblikujeta skupno komisijo, v kateri bo tudi mednarodni predstavnik, v letu dni pa je treba končati z označitvijo meje," je pojasnil Gruevski, ki mu je Thaqi danes izročil kopijo Ahtisaarijevega predloga.

Beograd je sicer mnenja, da določitev demarkacijske črte ni potrebna, saj gre za mednarodno priznano mejo med Srbijo in Makedonijo.

Thaqi, ki je tudi član kosovske pogajalske skupine o prihodnjem statusu Kosova, se je v Skopju sestal tudi s predsednikom parlamenta Ljubišo Georgievskim ter s predsednikom in podpredsednikom vladne Demokratske stranke Albancev.

V Skopje je prišel dan za tem, ko je Ahtisaari v petek svoj predlog prvič predstavil v Beogradu in Prištini. Beta je še poročala, da bo ameriški odposlanec za pogajanja o prihodnjem statusu Kosova Frenk Wisner v ponedeljek obiskal Prištino, kjer se bo sestal s kosovskim predsednikom Fatmirjem Sejdiuojem, kosovsko pogajalsko skupino za status Kosova ter premierom Agimom Cekujem