Tiskane izdaje
"Mislim, da lahko dosežemo skupno stališče, tako v kontekstu strateškega orožja kot tudi protiraketne obrambe," je na skupni novinarski konferenci povedal Lavrov in dodal, da si bosta Rusija in ZDA prizadevali za preprečevanje širjenja jedrskega orožja v Iranu in Severni Koreji.
Clintonova je pogovore z Lavrovom označila za "svež začetek" v oživitvi odnosov med svetovnima silama. Kot je pojasnila, sta z ruskim kolegom govorila o pospeševanju jedrskega razoroževanja, razvijanju jedrskega orožja v Iranu in nestabilnosti v Afganistanu.
Vodji ameriške in ruske diplomacije sta se dotaknila tudi sporazuma Start I, ki se mu bo decembra iztekla veljavnost. "Dogovorili smo se o delovnem načrtu," je dejala Clintonova in pohvalila delo, ki je bilo na tem področju že storjeno. "Do konca leta nameravamo doseči sporazum, to je največja prioriteta naših vlad," je pojasnila Clintonova. Prepričanje, da bo sporazum oblikovan pravočasno, je izrazil tudi Lavrov.
Zunanja ministra ZDA in Rusije po besedah Clintonove nista dosegla nikakršnih formalnih dogovorov, obe strani pa sta izrazili interes za ponovno oživitev pogovorov o neširjenju jedrskega orožja. Clintonova je ob tem izrazila hvaležnost zaradi pripravljenosti Rusije, da ZDA preko njenega ozemlja v Afganistan dostavi nevojaško opremo, potem ko je Kirgizistan zahteval zaprtje ameriškega vojaškega oporišča na svojem ozemlju, v Manasu, ki je ključno za oskrbovanje koalicijskih sil v sosednjem Afganistanu.
Clintonova se je pred tem danes mudila v Bruslju, kjer je poudarila, da imata ZDA in Rusija priložnost sodelovati pri zagotavljanju protiraketne obrambe, skupaj raziskovati in razvijati sodelovanje in morda nekoč celo doseči dogovor o skupni namestitvi protiraketnega ščita.
"To je 21. stoletje. Pripravljeni moramo biti na zagotavljanje vzajemne in učinkovite obrambe in še naprej bomo raziskovali različne načine za to," je poudarila. Če se izkaže, da deluje, je po njenih besedah protiraketni ščit lahko del tega.
Češka in Poljska, kjer naj bi ZDA namestile dele protiraketnega ščita, sta po njenih besedah dokazali "vizionarstvo s prepoznavanjem novih groženj" in pomembnosti tega, da se zagotovi varnost Evrope, je menila. "S tem argumentom grem na pogovore z Rusijo. Če ne bi bilo Poljske in Češke, z Rusijo ne bi mogli sodelovati pri tem," je dejala pred srečenjem z Lavrovom.
Vodja ameriške diplomacije je sicer po trojki EU in ZDA na skupni novinarski konferenci z zunanjim ministrom predsedujoče EU, vodjo češke diplomacije Karlom Schwarzenbergom, visokim zunanjepolitičnim predstavnikom EU Javierjem Solano ter evropsko komisarko za zunanje odnose in evropsko sosedsko politiko Benito Ferrero-Waldner poudarila, da sodelovanje EU in ZDA prehaja "na novo raven".
Poudarila je, da z novim ameriškim predsednikom Obamo nameravata vnesti novo energijo v odnose z EU. "Lekcija, ki smo se je naučili, je jasna: drug od drugega črpamo moč," je dejala. Clintonova je posebej izrazila podporo EU za vzpostavljanje enotnega energetskega trga in diverzifikacijo energetskih poti ter pohvalila vlogo EU pri reševanju januarske plinske krize.
Ferrero-Waldnerjeva pa je izrecno izpostavila nov pristop ZDA pri soočanju s podnebnimi spremembami. "S to administracijo je prišel zelo drugačen pristop," je dejala in izrazila prepričanje, da bo na mednarodni podnebni konferenci decembra dosežen dober dogovor o nasledniku Kjotskega protokola, ki ureja izpuste toplogrednih plinov.
