Ledeni zid okoli Fukušime

Japonski premier Šinzo Abe bo moral nameniti precejšnja sredstva za sanacijo jedrske elektrarne.

Objavljeno
03. september 2013 19.13
Zorana Baković, zunanja politika
Zorana Baković, zunanja politika
Tokio – Japonski premier Šinzo Abe je segel globje v državni žep in v torek obljubil 470 milijonov dolarjev za sanacijo radioaktivne vode, ki izteka iz poškodovane jedrske elektrarne Fukušima.

V Tokiu se sprašujejo, ali bo ta ukrep pripomogel k temu, da ne bo ekološka katastrofa, ki jo je povzročil cunami, razblinila vse upe japonskega glavnega mesta, da postane gostitelj olimpijskih iger leta 2020. Odločitev o kraju, kjer bodo potekale olimpijske igre, bo v soboto sprejel Mednarodni olimpijski komite in japonski funkcionarji so ga že poskušali prepričati, da odtekanje radioaktivne vode iz enega od kontejnerjev nikakor ne bo vplival na varnost okolja v Tokiu, ki je od Fukušime oddaljen 220 kilometrov.

»Kakovost zraka in vode je zagotovljena,« je izjavil Cunekazu Takeda, ki vodi kampanjo za kandidaturo Tokia. »Zbrani podatki kažejo, da je raven sevanja (v Tokiu) enaka kot v večini mest, kot so Pariz, London ali New York. Naš glavni cilj je: narediti veličastne in varne (olimpijske) igre.« Tekmovanje za pridobitev pravice do organizacije olimpijskih iger, ki se ga udeležujeta še Madrid in Instanbul, ni zgolj vprašanje mednarodnega prestiža Tokia. V trenutku, ko je mogoče posledice katastrofalnega potresa iz leta 2011, ki mu je nato sledil še uničujoči cunami, še vedno globoko čutiti v gospodarskem in družbenem življenju Japoncev, bi bila pridobitev pravice do organizacije tega vrhunskega športnega dogodka dragocena injekcije za nacionalno samozavest in vsesplošni optimizem.

Vendar pa ima blizu pol milijarde dolarjev le malo zveze z olimpijskimi sanjami. Nevarnost pred radioaktivno vodo je več kot resna in vladna komisija za jedrske elektrarne sumi, da izotopi zdaj pronicajo iz več kot enega kontejnerja, v katerih hranijo odpadno vodo, ki so jo uporabili za hlajenje poškodovanih reaktorjev.

Abejev projekt sanacije je sestavljen iz dveh delov. V prvem bodo okoli 320 milijonov dolarjev porabili za izgradnjo zidu iz zamrznjene zemlje okoli reaktorjev. S tem bi podzemnim vodam preprečili, da bi te prodrle do radioaktivnih snovi in jih nato ponesle s seboj. Takšen tehnološki podvig je že predlagala Tokijska družba za električno energijo (Tepco), ki je lastnica jedrske elektrarne, vendar pa so strokovnjaki zelo zadržani, kar zadeva ocene o morebitni uspešnosti takšnega ukrepa, in to zaradi preprostega razloga: kaj takšnega namreč niso še nikoli uporabili v kakšnih podobnih razmerah.

Tehnologijo izolacije z ledenim zidom so uporabljali pri gradnji predorov, vendar pa gre v tem primeru za bistveno bolj zahtevno nalogo, ki bo poleg tega trajala dolga leta, če že ne desetletja. Dodatno vprašanje se glasi, koliko bo stala takšna dolgotrajna uporaba te metode, pri kateri bo treba med drugim globoko v zemljo vkopati cevi, napolnjene z močnimi sredstvi za hlajenje.

Dodatnih 150 milijonov dolarjev bodo namenili za hitrejšo obdelavo vode v sistemu jedrske elektrarne, tako da jo bodo lahko spuščali v ocean, takoj ko bodo iz nje odstranili nevarno raven radioaktivnosti.

Nekaj tujih strokovnjakov je izrazilo zaskrbljenost zaradi naglega poslabšanja razmer v Fukušimi. Sprašujejo se, kaj se pravzaprav dogaja v zvezi z jedrsko elektrarno. Chris Busby iz Evropskega komiteja za nevarna sevanja meni, da je lahko povečanje radioaktivnega sevanja znak, da poteka radioaktivna fuzija nekje izven poškodovanega reaktorja in da iztekanje onesnažene vode ni edini, pa tudi ne največji problem. Busby je prepričan, da bi morala mednarodna jedrska industrija že zdavnaj priskočiti na pomoč, saj gre za mednarodni problem. »Ne razumem, zakaj tega še niso storili,« je dejal v intervjuju novinarjem.

»Verjetno zato, ker so upali, da se ne bo nič zgodilo in da bo vse skupaj izginilo samo po sebi. Vendar pa je bilo že od samega začetka jasno, da je stvar izredno resna in da ni nikakršnega upanja, da se ne bo vse skupaj še poslabšalo.« Sanacija Fukušime se pospešeno spreminja v enega najhujših izzivov, s katerimi se srečuje premier Abe. Koliko sredstev bo še potrebnih in koliko tako dragih eksperimentov bo proračun še lahko prenesel, je vprašanje, na katerega bo japonska javnost zahtevala jasne odgovore. Olimpijske igre so samo sanje. To, kar se v resnici dogaja okoli Fukušime, je zagotovo neprimerno večji problem vseh Japoncev.