Tiskane izdaje
Zagreb - Razvpiti direktor še bolj razvpitega poslovnega čudeža nekdanje Jugoslavije Agrokomerc iz Velike Kladuše, politik in celo kandidat za predsedstvo BiH Fikret Abdić bo danes zjutraj - od 9. ure - na (pogojni) prostosti. Po desetih letih zapora zaradi vojnih zločinov v letih 1993-1995.
Prihod pred puljski zapor, kjer je Fikret Abdić z vzdevkom Babo (turcizem, ki v slovenščini pomeni oče), je danes napovedalo veliko ljudi, doma iz Velike Kladuše, v njegovi Cazinski krajini, kamor ga danes skoraj zagotovo ne bo, pa se bo menda zbrala večdesettisočglava množica in njemu na čast pripravila sprejem, »ki si ga bo zapomnil, čeprav ga ne bo«.
Najbrž si bo bolj kot ta sprejem zapomnil deset let staro odločitev županijskega sodišča v Karlovcu, ki ga je leta 2002 obsodilo na najvišjo zagroženo kazen 20 let zapora »zaradi vojnih zločinov nad Bošnjaki oziroma ker je v nasprotju z ustavo Bosne in Hercegovine razglasil avtonomno pokrajino Zahodna Bosna in ker je od leta 1993 do konca vojne 1995 organiziral taborišča, v katerih so v nečloveških razmerah trpinčili njegove politične nasprotnike in vojne ujetnike, ki so podpirali oblast v Sarajevu.«
Abdić je po neslavnem koncu samozvane Zahodne Bosne prebegnil na Hrvaško, kjer je živel v razkošni vili v Voloskem, le streljaj od Opatije. Takratna HDZ mu ni povzročala preglavic, saj je že med vojno, kot se je izkazalo, z njo zgledno in uspešno sodeloval (beri: trgoval), tako kot z oblastmi Republike srbske in Republike srbske Krajine na hrvaškem ozemlju. Za bosansko-hercegovsko pravosodje je bil Babo nedosegljiv, zato so obtožnico na podlagi sporazuma med Zagrebom in Sarajevom izročili hrvaškim pravosodnim organom, tožilstvo pa je leta 2001 začelo proces, ki se je po enem letu končal z obsodbo na 20 let zapora. Pred sedmimi leti (marca) pa mu je hrvaško vrhovno sodišče znižalo zaporno kazen z 20 na 15 let. Ugotovilo je namreč, »da je glede na druge vojne zločine na območju nekdanje SFRJ kazen previsoka«. Lani decembra je hrvaška komisija za pogojne odpuste le sklenila - po večkratnih prošnjah in zlasti zahtevah njegove hčerke Elvire Abdić - Jelenović, političarke v BiH -, da Fikretu Abdiću dovoli pogojni odpust.
Odpadnik, vojni zločinec
Danes skoraj 73-letni Fikret Abdić je za nekatere odpadnik, za druge vojni zločinec, tretji so prepričani, da je odrešenik ali pa svojevrstni »bosanski Dreyfuss«. Kaj bo počel odslej, se še ne ve, javnost pa ugiba, da bi utegnil »živeti po dveh tirih«. Prvi bo najbrž bivanje v urejeni družinski vili na Opatijski rivieri, drugi, bržkone bolj pomemben tir pa bo verjetno - Agrokomerc. Na kaj takega namreč kaže informacija, da je Abdić še iz zapora na 870 elektronskih naslovov ekonomistov, politikov, novinarjev ... razposlal dokument, ki ga je naslovil: Predlog za prevzem in obnovo Agrokomerca.
Dileme ni, Abdić je še vedno priljubljen med prebivalci Velike Kladuše, kjer je sredi 80. let prejšnjega stoletja vodil sloviti »ekonomski čudež«, v katerem je bilo zaposlenih 13.600 ljudi, poleg tega pa je omogočal delo 7000 kooperantom. Podatki kažejo, da je bilo premoženje Agrokomerca v nekem trenutku vredno 3,6 milijarde dolarjev. Seznam imetja propadlega »čudeža« pa še zdaj obsega nekaj strani; samo na Hrvaškem je po neuradnih podatkih 16 objektov, ki so (še) v lasti Agrokomerca.
Fikret Abdić je še dandanes prepričan, da je nedolžen. »Poglejte spis s sojenja, v njem ne boste našli nikakršnega dokaza za moj greh. Prej boste našli grehe drugih, med njimi tudi centralnega komiteja Zveze komunistov BiH, ki je na 9. in 10. seji sprejel sodbo, da smo se v Agrokomercu šli kontrarevolucijo,« je Abdić dejal v enem od pogovorov.
Vse se je začelo v Kruševcu
Začelo se je v vročem poletju 1987 v Kruševcu v Srbiji. Takrat je namreč neki novinar prisluškoval pogovoru dveh bančnikov in nato jugoslovanski javnosti razglasil, da Agrokomerčevih menic ni mogoče unovčiti. Izbruhnil je vulkan, ena največjih političnih afer v takratni SFRJ. »Menična afera Agrokomerc s političnimi začimbami finančne afere stoletja«, so takrat pisali kronisti in se dotaknili dejstva, da gre za obračun z lobijem okoli Agrokomerca in z lobijem, ki je nastal okoli partizanske družine Pozderac (brata Hakija in Hamdija). Še danes pa ni povsem jasno, ali je afero spočelo naključje ali pa je bilo to naključje res le del taktične poteze režiserjev, ki so po trditvah Fikreta Abdića takrat zasedali najpomembnejše funkcijah v BiH (in morda še kje).
Fikret Abdić prihaja torej na prostost. Ničkolikokrat v svoji nenavadni ekonomski-politični karieri je že dokazal, da zna obrniti trenutek sebi v prid in v prid nove ekonomske logike. Prav zaradi tega zajeten dokument z naslovom Predlog za prevzem in obnovo Agrokomerca ni ravno zanemarljiv dokument »obupanca in nostalgika«.
Se pa bodo prav o Abdiću v teh dneh kresala mnenja na vseh ravneh; od politične in pravosodne do ekonomske. Politični okvir bo zagotovo povezan z iskanjem odgovora na vprašanje, ali je bil proces proti Abdiću res le taktična poteze političnih režiserjev, ki so bili po Abdićevih trditvah takrat na najpomembnejših funkcijah v BiH, v pravosodnih krogih bodo razpredali, ali je res šlo za proces, ki je »največja sramota za pravosodje BiH«, kot zatrjuje njegova hči Elvira Abdić - Jelenović. Kako je z ekonomijo, pa bo pokazal čas; mlečni namaz eurocrem ima namreč že dolgo močno konkurenco.
