Legija in Zveki dobila po 40 let zapora za umor Đinđića

Beograd - Senat posebnega sodišča v Beogradu je po treh in pol letih dolgem "procesu stoletja" izrekel sodbo dvanajstim obtožencem za umor predsednika srbske vlade Zorana Đinđića 12. marca 2003.

Prvoobtoženemu Miloradu Ulemeku Legiji, ki ga obtožnica bremeni, da je organiziral atentat, je odmeril 40 let zapora. Toliko zapora je dobil tudi drugoobtoženi Zvezdan Jovanovič Zveki, ki je po navedbah obtožnice z ostrostrelsko puško usmrtil premiera.

Ostala deveterica bo preživela v zaporu 298 let

Ostalih deset obtožencev je dobilo skupno 298 let zapora. Med dvanajstimi obtoženci je sedem pripadnikov nekoč najbolj zloglasne kriminalne združbe v Srbiji, zemunskega klana. Štirje med njimi so dobili po 35 let, trije pa po 30 let zapora.

Razpuščena specialca Legija in Zveki sta bila tudi med morilci

Prvoobtožena, Legija in Zveki, sta bila pripadnika zdaj že razpuščene posebne policijske enote (JSO), s tem, da je prvi bil njen poveljnik do sredine leta 2001, drugi pa ga je zamenjal po njegovi razrešitvi. Med obtoženci so še trije pripadniki JSO oziroma rdečih baretk, kot so jih tudi imenovali. Sodni senat je dva obsodil na po 30 let zapora, enega pa na 8 let zaporne kazni.

Pri izreku sodbe so bili v sodni dvorani navzoči tudi predsednik Srbije Boris Tadić, ki je pokojnega Đinđića zamenjal na čelu njegove Demokratske stranke (DS), kot tudi še nekateri člani vlade umorjenega premiera, vključno z Zoranom Živkovićem, ki je po atentatu prevzel krmilo vlade. Podmladek DS je pred sodiščem še pred izrekom sodbe priredil shod z geslom 40 let je premalo.

Sodelavci Đinđića zahtevajo razkritje naročnikov umora

V Beogradu so zadovoljni s sodbo dvanajsterici za umor srbskega premiera Zorana Đinđića pred štirimi leti, ki jih je sodišče danes obsodilo na skupno 378 let zapora. Kot poročajo srbski mediji, pa so nekateri Đinđićevi sodelavci tudi danes vztrajali, da na zatožni klopi manjkajo naročniki in snovalci atentata.

Vodja Đinđićevega urada za medije Vladimir Popović Beba je v pogovoru za srbsko tiskovnoagencijo Beta zatrdil, da "organizatorji in snovalci napada danes niso bili na zatožni klopi, ampak so se šopirili v stolčku pokojnega premiera, do katerega so lahko prišli le z njegovim umorom".

Vodja Liberalnodemokratske stranke (LDP) Čedomir Jovanović, ki je po Đinđićevem umoru postal podpredsednik vlade, je menil, da "doslej ni bilo mogoče razkriti političnega ozadja atentata, ker v Srbiji vladajo ljudje - na čelu z Vojislavom Koštunico -, ki jim kriminalci zaupajo". Napovedal je še, da bo še naprej zahteval odgovor na vprašanje, zakaj je Koštunica novembra 2001 podprl upor rdečih baretk, na čelu katerih sta bila najprej Legija, nato pa Zveki, kot tudi, zakaj sodišče ni kot prič zaslišalo Koštunico in nekatere njegove sodelavce.

Pravosodni minister v Đinđićevemu kabinetu Vladan Batić je prav tako zatrdil, da so bili danes obsojeni izvrševalci umora, "ne pa tudi snovalci in naročniki, ki jih je treba iskati med politiki in v lobiju, ki nasprotuje haaškemu sodišču". Podpredsednik Đinđićeve vlade Žarko Korać pa je menil, da je "razkritje političnih naročnikov proces, ki bo moral počakati na čas, ko bodo z oblasti sestopili tisti, ki danes vladajo".

Vodja radikalcev Tomislav Nikolić meni, da so na sodišče pritiskali, naj nekoga obsodi in da mu tako niso dovolili, da najde vse udeležence atentata. Med obsojenimi manjka vsaj še pet do šest ljudi, trdi Nikolič, ki je na vprašanje, na koga misli, odgovoril, da gre za organizatorje, ki se skrivajo v senci in da "vsi zelo dobro vedo," za koga gre.

Predsednik društva srbskih sodnikov Omer Hadžiomerović pa je ob tem že napovedal "razmeroma dolgotrajen postopek na drugi stopnji", saj gre za izredno zahtevno zadevo z velikim številom udeležencev.

Predsednik Parlamentarne skupščine Sveta Evrope Rene van den Linden, ki je danes na obisku v Beogradu, je prav tako pozdravil sodbo. Kot je dejal, je zadovoljen predvsem zaradi Đinđićeve družine, pa tudi zaradi Srbije, saj je sodba dokaz vladavine prava v državi. Ven den Linden je še izrazil upanje, da bodo našli in obsodili tudi tiste, ki so bili morda v ozadju umora.

Sodni postopek zoper morilca

Sodni postopek zoper obtožene za umor 51-letnega Đinđića se je začel 22. decembra 2003, sklenil pa 4. maja letos. Prvotna obtožnica je obravnavala 36 osumljencev, februarja 2004 pa so seznam obtožencev, ki naj bi neposredno sodelovali pri umoru srbskega premiera, skrčili na 13 oseb. Od teh je eden dobil status zaščitene priče, pet pa jih je na begu in so jim sodili v odsotnosti.

Zveki naj bi po aretaciji v začetku aprila 2003 priznal, da je premiera umoril in sicer zaradi vztrajanja Legije, da mora Đinđić umreti, da bi tako prekinili izročitve obtožencev haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Zveki je pozneje priznanje zanikal in zatrdil, da ga je policija prisilila k podpisu izjave.

Tako zastopniki Đinđićeve družine kot obramba sicer menijo, da obtožnica ne pojasnjuje ozadja atentata na prvega demokratično izvoljenega srbskega premiera. Pravni zastopnik Đinđićeve družine Srđan Popović je tako ob sklenitvi sojenja zatrdil, da je krivda obtožencev na zatožni klopi "banalna", saj gre za ljudi, ki so samo izvrševali ukaze.