Lepši časi za jedrsko energijo?

V razmerah povečane negotovosti glede energetske preskrbe in prizadevanj za zmanjšanje izpusta ogljikovega dioksida je bila ena izmed glavnih tem nemške predvolilne kampanje usoda jedrskih elektrarn.

Objavljeno
06. oktober 2009 18.04
Andrej Miholič
Andrej Miholič
V razmerah povečane negotovosti glede energetske preskrbe in prizadevanj za zmanjšanje izpusta ogljikovega dioksida je bila ena izmed glavnih tem nemške predvolilne kampanje usoda jedrskih elektrarn, ki so v evropski gospodarski velikanki pomemben vir električne energije. Medtem ko je levi blok socialdemokratov (SPD) in zelenih zagovarjal t. i. jedrski izstop, ki ga je sam dosegel pred slabim desetletjem, je zmagovita naveza konservativcev (CDU/CSU) in liberalcev (FDP) najprej posredno, potem pa čedalje bolj odkrito pozivala k podaljšanju delovanja nukleark, ki jih morajo po veljavni zakonodaji zapreti do leta 2021.


Nemčija je, tako kakor mnoge druge evropske države, začela razvijati jedrsko energijo v poznih petdesetih letih. Takratna Zvezna republika Nemčija je svoj prvi raziskovalni reaktor v bližini Münchna zagnala leta 1957, štiri leta pozneje pa je v mestecu Karlstein am Main, vzhodno od Frankfurta, začela delovati prva nemška jedrska elektrarna. Jedrski energetski sektor je dobil dodaten zagon z naftnima šokoma v sedemdesetih letih, tovrstni trend pa se je obrnil po černobilski tragediji leta 1986, ko se je začelo hitro krepiti gibanje, ki si je postavilo za cilj slovo Nemčije od jedrske energije.

Jedrski izstop


Prva faza tega procesa se je začela takoj po vnovični združitvi Nemčije leta 1990 z zaprtjem vseh šestih reaktorjev sovjetske izdelave na nekdanjem komunističnem vzhodu države. Še precej odločnejši korak v to smer je desetletje pozneje naredila rdeče-zelena vlada kanclerja Gerharda Schröderja, ki je po napornem koalicijskem usklajevanju in pogajanjih z energetsko industrijo sprejela sklep o postopnem umiku Nemčije iz kluba jedrskih držav, ki predvideva tudi prepoved gradnje novih elektrarn.

 

Zakon o jedrskem izstopu, ki mu je leta 2001 prižgal zeleno luč še bundestag, je na podlagi ocene o povprečni 32-letni življenjski dobi jedrskih elektrarn predvidel zaprtje vseh devetnajstih nemških nukleark do leta 2021. Prva je novembra 2003 zaprla vrata jedrska elektrarna Stade v deželi Spodnja Saška, maja 2005 pa ji je sledila še elektrarna Obrigheim v Baden-Württembergu. Danes tako še obratuje 17 nemških nukleark, zadnja pa naj bi v skladu z veljavno zakonodajo leta 2021 zaprla vrata tista v Neckarwestheimu.

 

Seme dvoma


Od sprejetja zakona o jedrskem izstopu do danes so se razmere na področju energetske preskrbe močno spremenile. Čedalje bolj negotova preskrba s fosilnimi gorivi iz Rusije in Bližnjega vzhoda in vse bolj razširjena zavest o nevarnosti, ki jo prinašajo podnebne spremembe, sta mnoge države prisilili v vnovični razmislek o smotrnosti izkoriščanja jedrske energije, med drugim zaradi skoraj ničnih emisij toplogrednih plinov iz nukleark, če izvzamemo njihovo gradnjo, preskrbo in pridobivanje goriva zanje. Nemčija ni pri tem nikakršna izjema.
Preostalih 17 jedrskih elektrarn trenutno zadovoljuje približno četrtino nemških potreb po električni energiji, kar polovični delež pa odpade na termoelektrarne. V teh razmerah se postavlja vprašanje, kako bo Nemčija do leta 2021 nadomestila izgubo četrtine pridobljene elektrike, kot eden izmed najočitnejših odgovorov pa se ponujajo obnovljivi energetski viri (predvsem veter in voda), ki danes pokrivajo skoraj 15 odstotkov nemških potreb po elektriki. Ta delež naj bi se do leta 2020 zvišal na 20 odstotkov, predvsem na račun krepitve izrabe vetrne energije, kar pa še zdaleč ne bo dovolj za nadomestitev izpada elektrike iz nukleark.

 

Odstop od izstopa?

 

Tudi zaradi tovrstnih dilem je jedrski izstop postal ena izmed osrednjih tem kampanje pred zveznimi volitvami preteklo nedeljo in ena izmed redkih točk nestrinjanja med akterkama doslej vladajoče velike koalicije CDU/CSU in SPD. Konservativci kanclerke Angele Merkel namreč v nuklearkah vidijo varen, zanesljiv, razmeroma poceni in okolju prijazen vir energije. Zato zagovarjajo podaljšanje njihovega delovanja (kot premostitvene tehnologije do prehoda na obnovljive vire) po letu 2021, pri tem pa jih podpirajo tudi njihovi najverjetnejši partnerji v novi vladi iz vrst tržnoliberalne FDP; oboji so se sicer med kampanjo javno izrekli proti gradnji novih elektrarn.

 

Socialdemokrati in zeleni na drugi strani opozarjajo, da bi morebitni odločitvi o odstopu od jedrskega izstopa nemudoma sledil drastičen upad vlaganj v obnovljive vire in konec ambicioznih načrtov Nemčije, da postane vodilna sila na področju razvoja novih tehnologij v tem sektorju. Po besedah predstavnika poslanske skupine zelenih v bundestagu Matthiasa Tanga bi morali za nadomestitev izpada jedrske energije predvsem zmanjšati porabo električne energije s krepitvijo energetske učinkovitosti ob hkratnem povečanju deleža obnovljivih virov. Nasprotniki jedrske energije pri tem opozarjajo tudi na še vedno nerešeno vprašanje trajnega hranjenja radioaktivnih odpadkov.

 

Pričakovanja od nove vlade

 

Dosedanja velika koalicija s socialdemokrati kanclerki Merklovi ni dopuščala poseganja v zakon o jedrskem izstopu, izid nedeljskih volitev, ki je na široko odprl vrata za sestavo črno-rumene vlade konservativcev in liberalcev, pa je bistveno povečal njen manevrski prostor na tem področju. O pričakovanih ukrepih prihodnje vlade veliko pove že dogajanje na trgu vrednostnih papirjev, na katerem so se takoj po objavi rezultata volitev okrepile delnice energetskih podjetij E.ON in RWE, ki upravljata nemške nuklearke, direktor E.ON Wulf Bernotat pa je že izrazil pripravljenost na koncesije v zameno za morebitno podaljšanje obratovanja elektrarn.

 

Enega od možnih scenarijev je ponudila luksemburška banka Sal. Oppenheim, kjer po poročanju Reutersa predvidevajo, da bo nova vlada podaljšala delovanje nemških jedrskih elektrarn za poldrugo desetletje s pogojem, da bo država pobrala 65 odstotkov dobička (po plačilu davkov) od njihovega obratovanja, 35 odstotkov pa bo pripadlo podjetjem. Da bi utišala očitke o zanemarjanju obnovljivih virov, bo morala vlada bržkone določiti tudi delež dobička, ki bo šel v razvoj tovrstnih energetskih zmogljivosti. Morebitni preklic jedrskega izstopa bo vsekakor sprožil silovito nasprotovanje opozicije in precejšnjega dela nemške javnosti, zato je pričakovati, da se ga bo nova vlada kanclerke Angele Merkel lotila nadvse previdno.

 

Iz sredine tiskane izdaje Dela