Leta 2100 na svetu dve milijardi ljudi manj od dosedanjih ocen

Svet ni pripravljen na globalni upad rodnosti in ogromen vpliv tega na družbo, svarijo znanstveniki v raziskavi, objavljeni v znanstveni reviji Lancet. Do konca stoletja bo zaradi manjše rodnosti skoraj vsaka država zabeležila upad števila prebivalcev. Na globalni ravni bo tako leta 2100 za dve milijardi manj ljudi, kot so to doslej ocenjevali ZN.

Do leta 2100 bo po oceni študije več kot 20 držav imelo za polovico manj prebivalcev, kot jih imajo danes. Med njimi so Japonska, Španija, Italija in Poljska. V Sloveniji naj bi se po bolj črnem scenariju število prebivalcev prepolovilo na okoli milijon, po bolj optimističnem pa bo čez 80 let v naši državi 1,15 milijona ljudi.

Tudi danes milijardna Kitajska bi lahko v 80 letih skoraj prepolovila število prebivalcev. Raziskovalci ameriškega inštituta za ocenjevanje in meroslovje v zdravstvu Univerze v Washingtonu namreč napovedujejo, da bi število prebivalcev lahko padlo z 1,4 milijarde na okoli 730 milijonov.

V Indiji, kjer živi okoli 1,3 milijarde ljudi, naj bi doživeli vrhunec v številu prebivalcev leta 2048 z 1,6 milijarde, do leta 2100 pa naj bi ta številka padla na 1,1 milijarde.



Največje povečanje prebivalstva naj bi zabeležila podsaharska Afrika, kjer naj bi se število potrojilo na okoli tri milijarde ljudi.
V svetu je opazen padec stopnje rodnosti, ki predstavlja povprečno število živorojenih otrok na žensko v rodni dobi. Ko ta številka pade pod 2,1 se začne število prebivalcev manjšati. Leta 1950 je v povprečju ženska rodila 4,7 otroka, do leta 2017 je stopnja padla na 2,4, leta 2100 pa bo predvidoma 1,7, ugotavlja raziskava.

Raziskovalci tako ocenjujejo, da bo vrhunec v številu prebivalcev svet doživel leta 2064, ko bo na planetu 9,7 milijarde Zemljanov, nato pa bo do leta 2100 to število padlo na 8,8 milijarde.

Vodilni avtor študije Christopher Murray je opozoril, da bo večina držav zunaj Afrike beležila upad števila prebivalstva, s tem pa tudi upad delovne sile in staranje prebivalstva, kar bo imelo negativne posledice na gospodarstvo. Najbolje za bogatejše države je, da uvedejo fleksibilni politiko priseljevanja in socialno podporo za družine, ki si želijo otroke, še pišejo v študiji.